Zgodba za lepši dan: Proseči kralj

Nekoč je vladal kralj, ki ni imel otrok. Poslal je sle po vsem kraljestvu. Ljudem je sporočil, da se lahko vsak mlad človek oglasi pri kralju na pogovor kot možen kandidat za prestol. Vsak kandidat pa mora imeti dve lastnosti: mora ljubiti Boga in svojega bližnjega.
To je slišal tudi mladenič, ki je bil prepričan, da ljubi Boga in svoje bližnje. Ena stvar pa mu je preprečevala, da bi stopil pred kralja: bil je tako reven, da ni imel primerne obleke. Prav tako ni imel denarja, da bi si kupil popotnico za dolgo pot do gradu. Zato je mladi mož prosil tu in si sposojal tam, dokler ni zbral dovolj denarja za primerno obleko in potrebno popotnico.
Lepo oblečeni mladenič je že skoraj prišel do cilja svoje poti, ko je ob poti srečal ubogega berača. Revež se je tresel, oblečen le v nekaj ubogih cap. Njegove iztegnjene roke so prosile pomoči in s šibkim glasom je komaj šepetal: »Lačen sem in zebe me. Prosim, pomagajte mi. Prosim, prosim.«
Mladeniča je reveževa stiska tako ganila, da je takoj slekel svojo novo obleko in z njo pokril tresočega siromaka. Takoj zatem je dal revežu še svojo preostalo popotnico. Nekoliko neodločno je potem nadaljeval pot do gradu, oblečen v revne cape in brez popotnice, ki bi jo potreboval za pot do doma. Ko je prišel do gradu, so mu kraljevi služabniki pokazali veliko dvorano. Šele ko se je otresel popotnega prahu, so ga pripustili v sobo, kjer je na prestolu sedel kralj.
Mladenič se je globoko poklonil pred njegovim veličastvom. Ko je povzdignil svoje oči, je zasijal od začudenja. »Vi, pa saj ste vi! Vi ste tisti revež, ki je stal ob cesti.«
»Da,« je odgovoril kralj in se nasmehnil.
»Jaz sem bil tisti revež.«
»Toda, toda vi niste tisti revež. Vi ste kralj. Zakaj ste mi to storili?« je začudeno vprašal mladenič, ko je prišel nekoliko k sebi.
»Ker sem se hotel prepričati, ali resnično ljubiš Boga in svojega bližnjega,« je odgovoril kralj.
»Dobro sem vedel: če bi prišel k tebi kot kralj, bi takoj videl lepo zlato krono in kraljevska oblačila. Storil bi vse, kar bi te prosil, zaradi mojega kraljevega dostojanstva. A na tak način jaz ne bi vedel, kaj je resnično v tvojem srcu. Zato sem se poslužil zvijače. Približal sem se ti kot revež, ki je lahko računal le na ljubezen tvojega srca. In odkril sem, da resnično ljubiš Boga in svojega bližnjega. Ti boš moj naslednik,« je obljubil kralj. »Ti boš podedoval moje kraljestvo.«
Kje ta kralj še vlada? Povabimo ga v Slovenijo!