Potresi postali del našega vsakdana? Veste, kako se pravilno odzvati?

Leto 2020 si bomo vsekakor zapomnili po tem, da nam je narava pokazala svojo moč. Ko se je pokazala luč na koncu predora v sagi covida-19, se je odprlo novo »bojišče« – potresi. Danes ob 12.19 se je stresla Hrvaška in tudi celotna Slovenija. Zelo težko bi našli koga, ki potresa ni čutil.

Epicenter z magnitudo 6,4 je bil v bližini hrvaške Petrinje, kraja, kjer je žal umrlo najmanj sedem oseb (med drugim tudi 13-letna deklica in fant) in kjer je center mesta v ruševinah. Večina starejših stavb v centru je porušenih.

Po potresu je bilo še vsaj 8 popotresnih sunkov. Če velja verjeti seizmologom, potresi še niso rekli zadnje besede in pričakujejo še nekaj časa popotresne sunke.

Samo danes je bilo na evropski celini kar 46 potresov in popotresnih sunkov, zadnji ob 17.29 na Hrvaškem, najhujša pa na Hrvaškem ob 16.19 z magnitudo 6,4 in v Grčiji ob 8.06 z magnitudo 4,9.

Kaj potresi so in kako nastanejo?

Naravni pojav potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč. Kot smo videli danes in tudi že marca (Zagreb), močnejši potres lahko povzroči rušenje zgradb in neposredno tudi smrt ljudi.

Potres lahko nastane iz več razlogov. Močnejši potresi so večinoma tektonskega izvora in nastajajo kot posledica nenadnih lomov v zemeljski skorji, ki jih povzroča premikanje litosferskih plošč. Drugi, pogostejši naravni vzroki potresov so vulkanska dejavnost in plazovi. Umetni potres povzroči podtalna jedrska eksplozija.

Potresi so posledica elastičnosti kamnin, ki sestavljajo naš planet. Nenadni premik v notranjosti Zemlje ali na njeni površini vzbudi valove, ki se širijo iz žarišča in ki v primeru močnejšega tektonskega potresa povzročijo tresenje tal na oddaljenosti tudi več sto kilometrov.

Potres prav tako nastane, če se v žarišču ali hipocentru del potencialne energije elastičnih napetosti spremeni v kinetično energijo elastičnih nihajev. Nihanje se širi v obliki primarnih (longitudinalnih) valov kot reakcija snovi na spremembo prostornine in sekundarnih (transverzalnih) valov kot reakcija snovi na spremembo oblike ter polariziranih elastičnih valov ob diskontinuitetah.

Valovi se po fizikalnih zakonih odbijajo (reflektirajo), lomijo (reflektirajo), uklanjajo (difraktirajo) in interferirajo med seboj. V Zemlji se gibljejo kot prostorski valovi in po Zemljini površini kot površinski valovi. Potresni valovi se začno širiti iz majhnega prostora, v katerem se v zelo kratkem času sprosti ogromna energija. Rušenje ob prelomu se širi od začetne točke naprej s prelomno hitrostjo, ki je približno enaka hitrosti transverzalnih valov, toda vsaka točka preloma je izvor vseh treh vrst prostorskih oziroma površinskih valov. Te valove in potres redko čutimo.

V Sloveniji se je največji zabeleženi potres zgodil leta 1511 na Idrijskem. Glede na lestvico MSK je potres dosegel X. stopnjo z magnitudo 7,90. Med potresom je umrlo med 12.000 do 15.000 ljudi.

Kako pravilno ravnati v času potresa?

Slovenija leži na območju, ki ni potresno nevarno, čeravno smo bili deležni kar nekaj potresov. Pogostejše so poplave in plazovi. Večina stavb, zgrajenih pred letom 1963, pa ni grajena protipotresno. Hkrati je v mestnih središčih ogromno starih stavb, za katere je že dolgo jasno, da bi se ob močnejšem sunku začele le rušiti. Na marsikateri se je danes pojavila razpoka.

Ne glede na to, kje živite, je sedaj skrajni čas, da svojo hišo, stanovanje spremenite v varno utrdbo. Postelje umaknite od oken in ogledal. Vse omare fiksirajte in utrdite. Umaknite vse okraske, ki bi ob potresu lahko padali, prav tako si kuhinjske omare in tudi vse ostale uredite tako, da ne bo možno, da bi iz njih padale stvari. Določite varno točko – ali so to podboji ob nosilni steni ali masivna lesena miza.

Ne pozabite na ustrezno zavarovanje stanovanja, hiše, ker v primeru katastrofe vam bo le-to koristilo.

Če ste pred kratkim menili, da ljudje, ki imajo pripravljen nahrbtnik za nujne primere, pretiravajo, je zdaj čas, da si ga tudi sami pripravite. Nahrbtnik, v katerem bo vse, kar bi potrebovali za nekaj dni, če bi ostali brez vsega – oblačila, prva pomoč, nekaj hrane … Prav tako je skrajni čas, da osebne dokumente in zdravila, če jih imate, daste na mesto, kjer jih lahko takoj pograbite. Ob tem ne pozabite še na nujne dokumente, dokazila.

V trenutku, ko se tla stresejo, skušajte ostati mirni. Ne bežite iz stavbe, absolutno pa ne z dvigalom. Če ste torej doma, poiščite varno zatočišče – obok pod vrati nosilne stene ali masivno mizo. Če je vaša miza steklena ali iz umetnih mas, je bolj varno, če se pod njo ne skrijete. V kolikor varnega zatočišča ne morete najti, se izognite oknom, ogledalom, steklenim delom pohištva, najbolje je, da se zatečete v kot. Sklonite se in si pokrijte glavo in vrat, lahko se pokrijete z blazino.

Če vas je potres ujel v postelji, ostanite tam, pokrijte si glavo z blazino in se odmaknite od vsega, kar bi lahko padlo na posteljo.

Če vas potres ujame, ko ste zunaj, se odmaknite od stavb, dreves, električnih napeljav, od vsega, kar bi lahko padlo. Tudi tukaj skušajte najti varen prostor, ne pod drevesom, ampak pod kakšno mizo, klopjo, če tega ni, pazite le, da ni okoli vas objektov, stvari, ki bi lahko padle. Sklonite se in si zavarujte glavo in vrat.

Če vas potres ujame med vožnjo v avtomobilu, ne bežite iz njega, ampak se počasi ustavite, poiščite kraj, kjer ni v bližini stavb, dreves, ki bi lahko padle na vas. V avtu počakajte do konca, sklonite se in si zavarujte glavo in vrat.

Če ste se znašli med potresom v dvigalu, se uležite na tla in si pokrijte glavo. Če ste na invalidskem vozičku, si najdite varen prostor, kolesa vozička zablokirajte, se sklonite in si zavarujte glavo in vrat.

Če ste na plaži, zbežite na višje ležeči kraj, saj potresu običajno sledi cunami.

Če ste ujeti med ruševinami, ostanite mirni, ne kričite, saj se lahko zaradi prahu zadušite. Pokrijte si usta z blagom. Če imate pri sebi vžigalnik, ga ne prižigajte, saj lahko zaradi morebitnih plinov povzročite eksplozijo. Da vas bodo lažje našli, tolčite po ceveh ali steni.

Ko je potres mimo, pozor, potresu vedno sledijo popotresni sunki. Torej, pojdite na zbirno točko. Zaprite vse ventile, odprite okna, če bi slučajno uhajal plin, vzemite le nujne stvari, in če imate pripravljen nahrbtnik z vsem najnujnejšim, ga vzemite s sabo. Spremljajte novice in se držite navodil, ki vam jih bodo dali gasilci, civilna zaščita, pooblaščene osebe.

Če ni nujno, ne kličite okoli in prosto omrežje pustite za tiste, ki bi pomoč potrebovali.

Vsekakor je najtežje v trenutku, ko si morebiti postavljen pred izbiro: živeti ali umreti, ostati miren. A ravno pravilne odločitve in odgovorno vedenje so tisto, kar bo na koncu odločilo o življenju in smrti.