Nova navada. Pomlajuje, zdravi, sprošča in navdihuje.

Kuham kosilo in poslušam radio. Voditeljica nekaj govori, običajno sploh ne poslušam, potem pa me njene besede, »da je dobro začela svoje novoletne zaobljube in da se jih po dveh dneh še dobro drži«, začne zanimati, kaj bo povedala naprej. Torej, večina novoletnih obljub: prenehanje kajenja, hujšanje, zdravo prehranjevanje, več gibanja, zgodnje vstajanje …

Res je. Večinoma vsako leto eno in isto. In ja, tudi ne trajajo dlje kot nekaj dni, pri najbolj vztrajnih mogoče cel januar. Potem pa še pravi, da so novoletne zaobljube hude spremembe in hud pritisk. Pa še kako se strinjam z njo. Zelo težko je nekomu to dejansko uresničiti, če nima jasnih ciljev, dovolj volje in motivacije, pa dodam še – podpore najbližjih.

Leto 2020 je bilo naporno. Priznajmo. Za ene bolj, za druge malo manj. Bilo je leto, polno presenečenj, žalosti, drugačnosti, mnogo je bilo prilagodljivosti, napetosti in stresa. Ker želimo, da bi bili dnevi čim manj naporni, si želimo prezaposlenost organizirati, da bi jo sprejemali in jemali z lahkoto, ter da bi svoje misli lahko razporedili tako, da nas ne bi načelo zdravje in slabo psihično počutje. Torej, da se novoletne zaobljube uresničite na način, da novih sprememb, odločitev ne bi čutili kot nov, dodaten pritisk in se posledično ne bi pojavljale kot dodaten stres. Da v mislih ne zveni tisti znani: »MORAM« in »Ker sem rekel, da bom.«

Najslabše je leto začeti z zavedanjem, da MORATE nekaj spremenit, da MORATE to in ono, da MORATE … Lepše in varneje, tudi pozitivnejše se sliši da si želite. In pogumnejši ste pri uvajanju sprememb, če si vsak dan sproti zastavite manjše cilje, manjše spremembe, ki jih poskušate umestiti v svoj dan. In jih tudi dejansko uresničiti. To pomeni tudi več veselja in navdušenja, da nadaljujete.

Pa začnite to leto malo drugače. Osredotočite se na svoj um (iz katerega tako ali tako vse izhaja), vzemite si čas za umiritev, sprostitev, posluh telesa in duha, ter se odprite samemu sebi še drugače. Veliko se govori o tehnikah sproščanja, pa o jogi in meditacijah. Ali veste, da poleg branja vseh knjig o motivaciji, duhovnosti in osebe rasti zelo terapevtsko pomaga tudi pisanje?

Da je zvezek, dnevnik ali navaden bel list papirja lahko odličen pomočnik pri sproščanju? Odličen terapevt? Da je zelo zdravo za notranji svet, da probleme, težave, čustva ubesedite? Da izlijete vse kar vas mori, duši, vas dela nesrečne, pa tudi vse dobre stvari, vzhičenja, navdušenja? Da napišete kaj si želite, kaj bo vaš cilj, mogoče tudi papirju zaupate skrite želje ali ideje, ki jih ne želite deliti z nikomer?

Je najboljši terapevt, kadar se težko odprete komu drugemu. Težave je treba »dati iz sebe«.

Večina se verjetno sprašuje, »Ja kaj pa naj napišem? Kako naj začnem?«

Iztočnic za pisanje je veliko. Že zjutraj si lahko ob kavi napišete dnevne obveznosti, nadaljujete s cilji in jih po nekaj dneh še nadgradite z iztočnicami, kako boste do cilja prišli, kako boste ob tem razmišljali in kako se boste počutili, ko bo ta cilj dosežen.

Nova navada vas bo iz dneva v dan peljala v bolj osredotočeno življenje, z manj nervoze in zgodi se, da začnete spoznavati sami sebe. Zapisane besede vas bodo ponesle še globlje v vaše skrite kotičke prikritih čustev, globino težav in dokopljete se do travm, ki v vas povzročajo toliko zmede, da jih občutite na več področjih vsakdana. Ki jih sicer opazite, ne poznate pa vzroka.

Zakaj je toliko alkoholizma? Zakaj dekleta niso zadovoljna same s seboj? Zakaj je toliko lepotnih operacij, pedofilije in nasilja? Nesamozavesti?

In zakaj se sosed toliko ukvarja z našim pragom, namesto da bi počistil svojega?

Zato, ker vsi nosimo skrite »zaklade« v sebi in jih prenašamo naprej. Eni ste bili v otroštvu mučeni, torej mučite naprej. Eni ste živeli v družini alkoholika in ste tudi sami postali alkoholiki, saj morate težave »utopiti«. Seveda to ni napisano pravilo, je pa dovolj primerov, da imajo ti »otroci« v sebi toliko nakopičenih strahov, potlačenih čustev, pa jih ne zanjo in ne upajo izraziti, ne upajo priznati in iz tega potegniti najboljše. Bojijo se posledic, okolice, so osramočeni in vse težave samo še bolj prikrivajo.

Torej, si ne priznajo, da imajo težavo. Ker tudi niso bili naučeni izražati čustev. Nosijo »maske« popolnosti, lepote, se delajo nekaj kar niso, pred drugimi srečni in zadovoljni, v sebi pa samo še bolj tonejo in trpijo, so prazni in žalostni. In takšne stvari je težko nekomu zaupati in povedati. Sramotno je stopiti na pogovor k psihologu, terapevtu, saj v glavi odmeva »Ja kaj bojo pa drugi rekli!«

Pisanje je samoizražanje, je pot do boljšega mentalnega in fizičnega zdravja. Preverjeno zmanjšuje nivo stresa in anksioznosti.

Njegove pozitivne lastnosti so:

• spoznavanje sebe, ugotovitev katera čustva prevladujejo in jih je kasneje lažje obvladati, iskanje vzrokov zakaj se pojavljajo,
• zmanjševanje stresa, saj se vso breme prenese na papir,
• omogočanje samorefleksije, da se umirite, ustavite, zavestno obsedite,
• izboljšanje spomina,
• boljše komunikacijske sposobnosti,
• večja kreativnost, pojavijo se nove ideje, smisel, želje, cilji so bolj jasni,
• vzpostavitev čuječnost,
• zvišuje se čustveno inteligenco,
• izboljšanje fizičnega stanja telesa in
• več volje in energije do športnih aktivnosti.

Kaj potrebujete za pisanje dnevnika?

Miren kotiček, naj bo to postelja, kavč, kjer je tišina, mir, skodelico kave ali čaja, najlepšo beležnico, pisalo, ki nekaj pomeni, ter čas. Pišete lahko od 10 minut pa tudi do ene ure. Odvisno koliko imate časa, volje, kaj se vam je dogajalo in kaj v sebi čutite, da morate izliti iz sebe.

Dan lahko začnete s hvaležnostmi, si napišete afirmacijo, katera vas bo čez dan motivirala, vodila in vas v težkih situacijah pomirjala. Zapišete dnevne cilje, naloge, želje. Zvečer pa zapis končate z vsem kar se vam je zgodilo, dobrega in slabega, razčlenite kaj se lahko iz vsega naučite, izboljšate, kako je bilo v službi, kako ste trenirali, koga ste srečalil, kaj vas je pri osebi motilo in kaj navdušilo, ter z vso hvaležnostjo tudi dan končate. Pisanje hvaležnosti znanstveno dokazuje boljše počutje, je ključ do osebne sreče in življenja brez stresa. Hvaležnost je čustvo, razpoloženje, ki zniža negativna čustva kot so zavist, zamere, frustracije, obžalovanja …

S pisanjem torej izlijete iz sebe vse tisto, kar vas teži, muči, olajšate si dušo brez da tvegate zavrnitve, nerazumevanje ali se kako drugače osmešite. Brez slabe vesti se soočate s čustvi, pišete kaj doživljate in si zastavljate cilje, ki jih boste postopoma lahko uresničili. In brez skrbi, dnevik je samo vaš in le vaša roka ga lahko odpre. Torej, raziskujte samega sebe in bolje boste razumel tudi druge.

Dokler ne poskusite, zagotovo ne veste, da se po izlivu vsega hudega počutite boljše. Kaj boljše, fantastično!