Naprej na vsebino

[ODPEVANE NOVICE]: Županova Micka

Najprej se vam moram cenjenim bralcem opravičiti za eno malo laž. Moje ime seveda ni Micka, ampak ker imam že tako cel kup problemov doma, je boljše, da moj ne ve, da sem to jaz pisala (če glih, ko bo prebral, bo menda vedel … no, bo kaj bo).

Saj niti ne vem kje naj začnem. Najboljše, da vam povem kar direkt, da po novem nimam več televizije. Kako je to v teh časih težko, si lahko sami predstavljate … Smolar je včasih pel (zdaj pa ga že res dolgo nisem slišala, mogoče se je že postrigo vmes…) no, on je pel »Bog ne daj, da bi crknil televizor,« pa se mi je takrat to malo noro zdelo. Kaj te rabiš televizor, če lahko greš s kolegicami na kavo, pa hitro vse zveš. Samo takrat so bili drugi cajti… zdaj pa je televizor nekak nujen. No, meni ni crkno televizor. Moj televizor si je mož naložo pa ga je direktno skozi okno (s tretjega nadstropja) vrgo v keson. Pa ne zaradi fuzbala, jaz sem bila kriva.

Saj priznam, da zdaj dosti več gledam televizijo (no, popravek, sem jo gledala), kot pred totim koronavirusom. Doma sem pač, pa sama sem doma, pa mam dosti cajta. Pol pa na Facebooku tudi skos ne morem biti, ker tam se mi zdi, da je že vse noro. Moram malo vmes tudi resne novice pogledati, da vidim, kaj se po svetu godi, zdaj, ko moram še kafe sama piti dopoldne. Pa gledam jaz, kako to okoli Roga zganjajo. One bi deložirali iz nečesa, kar niti njihovi ni, pa jim grejo parlamentarci v bran pa umetniki pa ni da ni. Pa začnem jaz razmišljati …

Pa tuhtam, kak se moj buni, ker je vsaki mesec toliko položnic za plačati, pa najemnino. Pa še v tretjem nadstropju sva in vse fkup je bolj malo. Tak bi se lahko reklo, da se utesnjeno počutim, ko sem sama doma, ko sva oba … pa niti, da vam ne razlagam. Pa razmišljam in dobim eno dobro idejo. Prižgem računalnik pa guglam in opazujem in berem in se v mojih mislih cel scenarij sestavi. Tak sem bla navdušena, da sem sama sebi ploskala, vam povem.

Vse sem naštudirala, pol sem pa mojemu kafe skuhala pa še dvojni šilček sem mu nalila, da bi boljše volje bil in da mu malo odpre čakre, da bo bolj odprtega duha poslušal. Se mi zdi, da se mu je že v tistem trenutku zdelo, da bo to nekaj čudnega … zdaj, ko razmišljam, bi blo menda boljše, če bi mu s špricar s Haložanom postregla … no, zdaj je kak je.

»Veš, kaj sem razmišljala,« sem začela.

Pa me je s pod čela pogledal pa rekel: »Ne, pa nisem ziher, da bi rad vedel.«

Sem bla kar malo jezna, če vam iskreno povem, no, pa sem vseeno nadaljevala. »Sem gledala televizijo veš… Rog pa to, pa sem se spomnila, da je tu čisto blizu ena občinska stavba prazna. Pa niti ni v ne vem kak slabem stanju, pa dva raufanka ma, to sem si tudi šla pogledala.« Sem morala malo pavze naredit, pa en požirek kave, pa naslednji stavek premislit, ker sem dobila občutek, da se to ni lih dobro začelo.

»Kaj te nič ne jezi, da moraš vsaki mesec plačevati to položnico za RTV, ko nič televizije ne gledaš?« sem ga vprašala.

Pa je šlo po planu, je kar hitro prikimal in dodal: »Me jezi ja, pa se mi zdi, da več ne bom dolgo tega plačeval …«

Uh, hitro sem morala to pograbiti in sem rekla: »Ja, saj jaz pa vem kako boš to naredil. Veš tista stavba občinska, ko sem ti prej rekla … tam elektrika ni priklopljena, tja ne bo nobena položnica za RTV prišla.«

»Tebi se je menda zmešalo ženska pa po kakih forumih si opet bedarije brala? Kak boš te brez elektrike kuhala pa prala?«

Uh sem bla vesela, da sem vse dobro naštudirala, da sem takoj odgovor imela: »Jaz sem to že vse pogledala, se na Bolhi dobi super agregat na nafto, pa elektrika bo. Pa neko peč rabljeno kupiva, saj če je raufank, dosti več ne rabiva, da toplo bo. Za zvečer bova pa sveče imela, da bo malo romantike saj to oba rabiva kaj praviš? Za wc splahniti bova pa z Drave vodo prinesla.«

Se mi zdi, da mu je bilo v tistem momentu že vsega zadosti, pa mogoče ga je malo zabavalo, da me je vprašal: »Kaj, ko policaji pridejo, boš ti v rest šla? Ali bom še to jaz mogo po tem, ko ti bom vodo za  wc splahniti nanoso?«

»Eh, dragi, pa kaki rest … vidiš, to pa je to, ko nič televizije ne gledaš. Ko so hoteli Rogovce na cesto vreči iz občinske stavbe so jim prišli parlamentarci v bran. Kaj ti vidiš zdaj, kake mamo mi to dobre ljudi v parlamentu, da še v drugo hišo lahko greš spat, pa te branijo. Pa Makarovičeva jih je tudi zagovarjala, je rekla, da noče biti več Ljubljančanka … hmm veš kaj sem se še zdaj spomnila, joj genialno, lahko jo midva k sebi povabiva. Ji bom pisala, da sem vse njene knjige prebrala, no, saj nekaj sem jih res … Mogoče pa pride, kaj pa veš, naju bodo pa še kulturniki branili, to pa ni kar tak.« Joj sem se zagrela pa kar ploskala, ko sem razlagala, moj pa me je vedno bolj postrani gledal.

»Pa joj veš kaj še, zdaj še bodo onega brivca menda od tam odselili, kaj je že … veš oni, ki so ga v parlamentu skrivali? No, tisti. Pa bi mogoče se še on preselil pa bova vedno super frizuro mela, joj kak bo soseda fauš, da ne bo samo ona skos cela natupirana okoli hodla.«

»Bravo ženska,« je blo edino kar je rekel, pa sem mislila, super, evo … pa ne bom več v tem malem stanovanju, pa dolgčas mi ne bo več, sem dobila glas! Pa je bila zmota … Tak sem se prehitro veselila, kot Karlek. Je stopil v dnevno in odprl okno, sem se za moment ustrašila, da si bo kaj naredo … No, seveda si ni. Televizijo si je nabasal, pa jo je skozi okno zagnal, tak da je direktno v keson priletela in se je slišalo pokanje stekla. Kar na jok mi je šlo. On pa se je vsedo naproti mene k mizi pa reko: »Veš kaj Micka, nič več ti ne boš televizije gledala. Lahko pa mi še en štamperle naliješ.«

Županova Micka

Smeh škoduje zdravju, resnica osvobaja. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s psihiatrom. Ne odpirajte vrat ljudem s kombijem, ki želijo, da oblečete bel plašček.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice