Naprej na vsebino

Mag. Monika Kirbiš Rojs: Vpliv demografskih sprememb na načrtovanje in izvajanje razvojnih politik Evropske unije in Slovenije

Slovenija spada med hitro starajoče se države. Projekcije kažejo, da bo leta 2050 Slovenija demografsko med najstarejšimi državami v EU. Staranje prebivalstva je za Slovenijo eden ključnih dolgoročnih izzivov, ki se bo odrazil na področju trga dela, dolgotrajne oskrbe, zdravstva, izobraževanja in v številnih drugih družbenih sistemih. Učinek demografskih sprememb se zato zelo resno upošteva pri pripravi vseh strateških razvojnih dokumentov za obdobje do leta 2030. Vlada Republike Slovenije je v letu 2020 sprejela tudi dva operativna ukrepa na tem področju, in sicer je ustanovila Urad za demografijo ter Nacionalni demografski sklad.

Demografski trendi v Evropski uniji in Sloveniji

Slovenija se, tako kot večina držav in regij znotraj EU, sooča s skrb zbujajočim demografskim razvojem, za katerega je značilno upadanje stopnje umrljivosti in rodnosti, zaradi česar prihaja do staranja prebivalstva. Scenariji demografskih projekcij za Slovenijo kažejo, da bo proces staranja prebivalstva še intenzivnejši kot na globalni ravni in tudi v primerjavi z drugimi državami EU. Posledice demografskih gibanj se odražajo na skoraj vseh področjih družbenega življenja, in sicer na trgu dela, na področju izobraževanja, socialne in zdravstvene varnosti, zlasti dolgotrajne oskrbe, ter na stanovanjskem področju. Zlasti podeželska območja so prizadeta zaradi odliva mladih, znotraj EU prihaja tudi do »bega možganov« iz nekaterih držav članic. Posledično se zaradi demografskih sprememb soočamo s številnimi izzivi, zlasti kako zagotoviti dolgoročno vzdržnost javnih financ, dostopno in kakovostno zdravstveno in dolgotrajno oskrbo ter kako prilagoditi delovno in življenjsko okolje za vse generacije. Soočamo se tudi s spremenjenimi družbenimi odnosi med mladimi, ljudmi srednjih let in starejšimi in pa z »epidemijo« osamljenosti ter vse večjim številom osamljenih ljudi, kar je pandemija covida-19 še dodatno zaostrila. Spodaj so navedeni ključni statistični podatki in ugotovitve relevantnih študij, ki ponazarjajo zgoraj omenjene trende:

  1. Demografske projekcije za Evropsko unijo (tabela I s primerjavo Slovenija – EU-27)
  2. Demografske projekcije iz Poročila Evropske komisije o staranju (2018) za obdobje 2016-2070 nakazujejo, da se v prihodnjih desetletjih prebivalstvo EU-27 ne bo bistveno povečalo, bo pa prišlo do velikih sprememb v starostni strukturi evropskega prebivalstva, in sicer delež otrok do 14. leta bo do leta 2070 ostal praktično nespremenjen (15 %), delež starejših nad 65 let bo zrasel za 10 odstotnih točk (z 19 % v letu 2016 na 29 % v letu 2070), bistveno pa se bo zmanjšal delež delovno sposobnega prebivalstva (15-64 let), in sicer s 65 % v letu 2016 na 56 % v letu 2070. V tem obdobju se bo najbolj povečal delež starejših nad 80 let (s 5 % na 13 %).
  3. Stopnja obremenjenosti s starim prebivalstvom bo v prihodnjih desetletjih strmo naraščala, in sicer je bilo razmerje med številom starejših (65 let ali več) in številom delovno sposobnih prebivalcev (15-64 let) leta 2010 25 %, leta 2016 pa 29,6 %. Do leta 2070 bo to razmerje zraslo na 51,2 %, kar pomeni, da so bili leta 2010 štirje delovno sposobni ljudje na enega starejšega (65+), medtem ko bosta leta 2070 le še dva delovno sposobna človeka na enega starejšega (65+).
  4. Javnofinančni izdatki za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo (slika I)
  5. Glede na Poročilo o staranju 2018 bodo demografske spremembe v napovedanem obsegu v prihodnosti ob ohranjanju sedanjih sistemov socialne zaščite povečale javne izdatke do leta 2050 krepko čez četrtino BDP, kar Slovenijo poleg Italije, Avstrije, Francije, Belgije in Finske uvršča v sam vrh med evropske države z napovedanimi najvišjimi javnimi izdatki, povezanimi s staranjem. Število upokojencev naj bi do leta 2070 naraslo za okoli 20 %.
  6. Ob tem je treba poudariti, da celotni izdatki za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo v Sloveniji vse bolj zaostajajo za povprečjem EU. Leta 2017 so v primerjavi BDP celotni izdatki za dolgotrajno oskrbo (DO) pri nas znašali 1,21 % BDP, v povprečju 24 držav EU, za katere so razpoložljivi podatki, pa 1,5 % BDP. Javni izdatki za DO so se leta 2017 v Sloveniji nekoliko znižali – na le 0,89 % BDP, v EU pa povprečje znaša okoli 1,3 % BDP.
  7. Študija Evropske komisije o gibanju usposobljene delovne sile iz leta 2018 ugotavlja, da se je v obdobju 2004-2016 število visoko usposobljenih delavcev, ki so se preselili iz ene od  držav EU v drugo, skoraj potrojilo. Tako naj bi jih bilo leta 2016 3,6 milijona. Med najpogostejšimi ciljnimi državami so Belgija, Danska, Nemčija, Avstrija, Švedska, Nizozemska, Španija in Združeno kraljestvo, največ usposobljene delovne sile pa je zapustilo Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško in Hrvaško.
  8. European Social Survey ugotavlja, da s staranjem prebivalstva, naraščanjem števila ljudi, ki živijo sami, in z vedno bolj razširjeno uporabo digitalnih tehnologij za komunikacijo narašča tudi občutek osamljenosti med Evropejci. Tako naj bi 7 % odraslih Evropejcev poročalo, da se pogosto čutijo osamljene. Osamljenost  prizadene vse starostne skupine. Kljub temu da so starejši v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami bolj socialno izolirani, ne poročajo o pogostejših občutkih osamljenosti.  
Tabela I: Ključna demografska in makroekonomska predvidevanja: Slovenija – EU-27 *Prebivalstvo do 15 let in nad 64 let kot delež prebivalstva 15-64 let
** Neaktivno prebivalstvo nad 65 let kot delež delovno aktivnega prebivalstva 15-64 let
Vir: The 2018 Ageing Report: Economic & Budgetary projections for the 28 EU Member States (2016-2070), Institutional paper 079, May 2018
Slika I: Dolgoročne projekcije javnih izdatkov za sisteme socialne zaščite, referenčni scenarij, Slovenija
Vir: The 2018 Ageing Report: Economic & Budgetary projections for the 28 EU Member States (2016-2070), Institutional paper 079, May 2018

Vir: The 2018 Ageing Report: Economic & Budgetary projections for the 28 EU Member States (2016-2070), Institutional paper 079, May 2018

Demografske spremembe in priprava razvojnih dokumentov Slovenije do leta 2030

Vlada RS je na seji 8. oktobra 2020 potrdila osnutek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za koriščenje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost – RRF. Sloveniji je v tem okviru do leta 2026 na voljo 5,2 milijarde evrov, od tega 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev. Namen načrta je, da se s hitrimi investicijami v tiste sektorje, ki so ključni za okrevanje in tudi za odpornost za naprej, zagotovijo dodatne kapacitete v zdravstvenem sistemu, v sistemu skrbi za starejše, investicije, ki pomenijo korak naprej v smislu digitalne družbe, digitalizacije, trajnostnega razvoja ter nadgradnje fizične oziroma prometne, okoljske pa tudi energetske in komunikacijske infrastrukture, še posebej v tistih delih države, ki so bili doslej zapostavljeni. Ena od prioritet je debirokratizacija, ki je tudi eden osnovnih pogojev za decentralizacijo, se pravi za to, da se bodo ta sredstva tudi pravično investirala po vsej državi, in ne le v osrednji Sloveniji.

Osnutek načrta izhaja iz reform in strukturnih sprememb na ključnih razvojnih področjih,  sledijo pa jim naložbe, ki bodo reforme in strukturne spremembe podprle. Reformski del osnutka načrta obravnava področje trga dela, socialne varnosti in dolgotrajne oskrbe, zdravstveni sistem, finančni in fiskalni sistem ter odpravo administrativnih ovir. Investicije, ki so povezane s tem delom, so investicije s področja urejanja prožnih oblik dela, pospešeno zaposlovanje mladih, izgradnja namestitvenih kapacitet socialne infrastrukture (domovi za ostarele, negovalne bolnišnice/domovi) in izgradnja oziroma krepitev zdravstvene infrastrukture, kot so investicije v infekcijske klinike ipd.

  Strukturni del zajema predvsem tista področja, ki jih s transformacijo lahko prestrukturiramo, da bi okrepili tako gospodarstvo kot tudi družbo in državo, in sicer:

  • TRAJNOSTNI IN ZELENI PREHOD: gre za naložbe s področja prehoda na obnovljive vire energije, naložbe v povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu, za energetsko prenovo javnih stavb, celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije prek prehoda v krožno gospodarstvo, investicije v gospodarsko in komunalno infrastrukturo, ukrepe s področja trajnostne mobilnosti.
  • PODPORNO OKOLJE ZA PODJETJA: domače in tuje investicije, investicije na deprivilegiranih območjih, investicije v podporno okolje za podjetja (upravljanje poslovnih con, investicije brownfield, programi spodbujanja alternativnih vrst podjetništva).
  • DIGITALIZACIJA: programi digitalne transformacije podjetij, države in družbe.
  • IZOBRAŽEVANJE – NA ZNANJU TEMELJEČA DRUŽBA: reforma izobraževalnega sistema in spodbujanje razvoja digitalnih kompetenc, program za strukturno spremembo inovacijskega sistema, spodbujanje RRI.

Načrt upošteva Priporočila Evropske komisije Sloveniji k nacionalnemu programu reform, Poročilo o razvoju 2020 (Urad za makroekonomske analize in razvoj), Ekonomski pregled za Slovenijo 2020 (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) in številne nacionalne strateške dokumente. Prav tako sledi smernicam za pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje, ki jih je na države članice naslovila Evropska komisija. Smernice med drugim predvidevajo, da države članice zagotovijo vsaj 37 odstotkov ukrepov za izpolnjevanje podnebnih ciljev in 20 odstotkov digitalnih ciljev.

Poleg načrta za okrevanje in odpornost so v pripravi tudi ostali razvojni dokumenti do leta 2030, od katerih so eni najpomembnejših operativni programi za področje kohezijske politike, ki bodo na ustrezen način vključevali vpliv demografskih sprememb v Sloveniji.

Ustanovitev vladnega Urada za demografijo in Nacionalnega demografskega sklada

Vlada Republike Slovenije je v letu 2020 sprejela dve zelo pomembni odločitvi, vezani na demografske trende, in sicer je ustanovila Urad za demografijo v vzhodnem, manj razvitem delu Slovenije ter pripravila Zakon o nacionalnem demografskem skladu.

Urad za demografijo bo zagotavljal podporo razvoju dolgožive družbe, za katero je bila strategija sprejeta leta 2017. Med nalogami urada bodo spremljanje in analiziranje demografskega gibanja na nacionalni ravni in v posameznih regijah ter priprava strateških državnih dokumentov in politike s področja demografije. Prav tako se bo urad ukvarjal z ukrepi na področju oskrbe in položaja starejših, medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti ter družinske politike, koordiniral bo bivanjsko politiko starejših ter ozaveščal družbo o demografskih izzivih. Obenem bo spremljal tudi demografsko politiko drugih držav in predlagal vladi posnemanje dobrih praks za izboljšanje demografske slike v Sloveniji.

Poglavitna rešitev predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu je omilitev pritiska na javne finance ob hkratnem zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine ter sofinanciranje izgradnje namenskih nepremičnin za starejše in za ukrepe družinske politike. Pomen Nacionalnega demografskega sklada je tudi v tem, da razbremeni državni proračun ne le pri rednih vplačilih v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ampak tudi v času kriz, ko je proračun še bolj obremenjen.

Sklepna misel

Kriza po izbruhu covida-19 je še bolj izpostavila potrebo po zaščiti financiranja zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, ki veljata za področji, potrebni strukturne prenove zaradi staranja prebivalstva. Temu posebno pozornost namenja tudi Načrt za okrevanje in odpornost, ki zagotavlja obsežno finančno podporo reformam/strukturnim spremembam in naložbam, s ciljem ublažiti gospodarski in socialni učinek pandemije koronavirusa ter narediti gospodarstvo, javni sektor in družbo kot celoto bolj trajnostno, odporno ter bolje pripravljeno na izzive, ki jih prinašata zeleni in digitalni prehod.

VIRI:

Gradiva Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Vlade RS, 2020.

European Commission. (2018). Study on the movement of skilled labour. https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=en&pubId=8156&furtherPubs=yes

European Commission. (2018). The 2018 Ageing Report: Economic & Budgetary projections for the 28 EU Member States (2016-2070), Institutional paper 079. https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/economy-finance/ip079_en.pdf

UMAR. (2020). Poročilo o razvoju 2020. https://www.umar.gov.si/publikacije/porocilo-o-razvoju/?no_cache=1

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice