Skip to content

Zakaj so spolne zlorabe v Cerkvi bolj na udaru kot drugje?

Nedavno odkritje spolnih zlorab s strani profesorjev na Filozofski fakulteti ter na Akademiji za radio, film in televizijo (AGRFT) je sprožilo močne odzive v medijih. Ob tem so nekateri zopet spomnili tudi na spolne zlorabe v Cerkvi in s tem ponovno sprožili različne poglede na spolne zlorabe v Cerkvi.

Poizkus prikritja poročila o sodelovanju redovnic pri spolnih zlorabah

V medijih se je pojavilo tudi poročilo o preiskavi, ki redovnice iz nemškega mesteca Speyer obtožuje sodelovanja pri spolnih zlorabah več kot 175 otrok. Kljub temu, da je šlo pri tem za poskus prikritja poročila, se je medijem uspelo dokopati do posameznih delov dokumenta.

Redovnice naj bi v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja dečke proti plačilu oddajale bogatim poslovnežem za sodelovanje na sprevrženih skupinskih spolnih zabavah. Dečki so namreč bili v cerkveni sirotišnici kölnske nadškofije, redovnice pa so z njo upravljale in »skrbele« za dečke.

Redovnice naj bi v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja dečke iz sirotišnice za plačilo “oddajale” bogatim poslovnežem za sodelovanje na sprevrženih skupinskih spolnih zabavah. Vir slike: Pixabay.

So spolne zlorabe v Cerkvi prestrogo obravnavane?

V povezavi z odzivi in komentarji na račun spolnih zlorab, so se v javnosti pojavila tudi mnenja, da gre pri tem za neenakopravno obravnavo s strani medijev in dela javnosti. Po njihovem mnenju gre v primeru zlorab s strani cerkvenih predstavnikov za bistveno strožjo obravnavo, kot pa v primeru zlorab s strani laičnih institucij.

S takšno oceno se lahko do neke mere strinjamo in ji tudi pritrdimo. Ko je npr. pred dvema letoma civilna iniciativa dovolj.je razkrila spolne zlorabe v slovenski Cerkvi, se je usul plaz odzivov, kar se je odražalo v veliki medijski angažiranosti. Spolne zlorabe so bile namreč številka ena v osrednjih informativnih programih.

Pristranska obravnava spolnih zlorab ima tudi vzroke

V primeru spolnih zlorab na Filozofski fakulteti in AGRFT mediji sicer poročajo, vendar z veliko manjšo intenzivnostjo, kot pa v primeru zlorab v Cerkvi. Nekateri označujejo takšno poročanje kot očitno pristransko. Ob tem je potrebno povedati, da gre res morda za pristranskost, vendar ima ta pristranskost nekje tudi vzroke. V nadaljevanju bomo skušali priti do vzrokov pristranskega poročanja.

Za razliko od t. i. laične družbe, ki je utemeljena na svobodi, moramo priznati, da je Cerkev v javnosti znana predvsem po stališčih glede moralnega življenja v družbi. Pri tem je še posebej izpostavljena spolna morala, o kateri ima Cerkev še posebej izostren pogled.

Cerkev ima veliko strožji pogled na spolnost kot družba

V družbi je pogled na spolno življenje precej širok, omejitve veljajo le v primeru spolnih zlorab. V primeru prostovoljnega dogovora za spolno življenje dveh ali več oseb to s strani družbe ne predstavlja nobenega problema. Zavore glede spolnega življenja so se še posebej sprostile po seksualni revoluciji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.

Medtem, ko družba gleda na spolnost povsem sproščeno, je cerkveni pogled v primerjavi z družbo neprimerno bolj strog. Vzroke za to lahko iščemo že pri zahodnem cerkvenem učitelju Avguštinu, ki je živel v tretjem in četrtem stoletju. Do potankosti je izdelal teologijo izvirnega greha, ki po njegovem temelji na spolnem poželenju.

Avguštin iz Hipona (354–430) je učil, da se Adamov greh prenaša s poželenjem ali »škodljivo željo«. Po Avguštinu je izvirni greh sestavljen iz Adamove krivde, ki jo podedujejo vsi ljudje. Vir slike: Pixabay.

Spolni odnosi znotraj zakonske zveze in naravna metoda

Cerkev je vse bolj zaostrovala nauk o spolnosti in ga dokončno omejila na spolne odnose znotraj zakramentalne zakonske zveze. Do danes se ta nauk ni skoraj v ničemer spremenil, saj po učenju cerkve vsak spolni odnos vključuje možnost spočetja in posledično rojstva otrok.

Kot edina dovoljena metoda za preprečevanje rojstev velja naravna metoda. Pa še ta ni mišljena kot neposredno protispočetno sredstvo, ampak gre bolj za način življenja. Ker ni nobeno kontracepcijsko sredstvo 100 % zanesljivo (niti naravna metoda), velja učenje Cerkve, ki pravi, da mora biti vsak zakonski par odprt za življenje.

Zunajzakonsko spolno življenje prepoveduje pristop k obhajilu

Neurejeno spolno življenje ima tudi posledice za zakramentalno življenje. Po učenju Cerkve namreč ne sme pristopiti k obhajilu nihče, ki živi spolno življenje zunaj zakramentalne zakonske zveze. Tudi v primeru, ko se nekdo loči in ponovno poroči, ne sme pristopiti k obhajilu. Po učenju Cerkve je namreč zakonska zveza neločljiva, zato ločeni ne morejo skleniti ponovne zakramentalne zveze.

Posledično tudi tisti, ki živi redno spolno življenje zunaj zakonske zveze, ne more prejeti zakramentalne odveze pri spovedi. Mnogi ljudje se bojijo tega zakramenta ravno zaradi tega, ker jim je težko spregovoriti o spolnih odklonih. Marsikdo bo npr. lažje priznal, da je ukradel milijon evrov, kot pa, da ima težave s samozadovoljevanjem.

Leta 2015 je v Rimu potekala Sinoda o družini. V končnem dokumentu je papež Frančišek odprl možnost za prejem obhajila tudi ločenim in ponovno poročenim. Zaradi tega je s strani konservativnega dela cerkve doživel plaz napadov in nestrinjanja.

Kdor uči spolno moralo, ga bo po njegovem učenju obravnavala tudi družba

Odgovor na vprašanje, zakaj so spolne zlorabe v Cerkvi bolj na udaru kot drugje, se ponuja sam po sebi. V kratkem prerezu smo lahko videli, da je Cerkev glede spolne morale neprimerno strožja od družbe, v kateri živimo. Ker ima Cerkev dokaj strog pogled na spolnost, je samo po sebi umevno, da je posledično tudi strožje sojena s strani laične javnosti.

Če je v učenju Cerkve v samem središču dodelana spolna morala, ima tudi laična javnost lahko visoka pričakovanja glede življenja cerkvenih predstavnikov, ki tudi poučujejo, kaj se sme in kaj ne. Povsem logično je, da bo nekdo, ki v imenu Cerkve uči, kaj je prav in kaj ni, v primeru njegovega »padca« na spolnem področju, v skladu z njegovim lastnim učenjem, tudi strožje obravnavan.

Od tistih, ki učijo, kaj je prav in kaj ne in imajo sami stroga in dodelana merila, laična javnost pričakuje še bolj vzorno sledenje lastnim naukom. Vir slike: Pixabay.

Strožja merila so lahko za Cerkev samo pozitivna

To, da je Cerkev v primeru spolnih zlorab strožje obravnavana kot pa druge institucije, je lahko za Cerkev samo pozitivno. To pomeni, da ljudje Cerkev še vedno upoštevajo in imajo od nje tudi določena pričakovanja. Problem bo nastal takrat, ko Cerkve več nihče ne bo jemal resno in jo bodo obravnavali podobno kot obravnavajo klovnovsko predstavo v cirkusu.

Dokler imamo ljudje do Cerkve kritično mnenje, to pomeni, da nas določena zavržna dejanja sicer bolijo, po drugi strani pa želimo, da bi se s tem končno prekinilo. Različni napadi na Cerkev, ki smo jim danes priča, niso samo zlonamerni, ampak s tem mnogi izražajo »krik«, da naj bo vsaj Cerkev tista institucija, na katero se lahko ljudje zanesemo in v kateri so lahko vsi ljudje, brez razlike, sprejeti.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice