Naprej na vsebino

Ali naj popis prebivalstva zajame tudi narodnost in veroizpoved?

Popisi prebivalstva se izvajajo po vsem svetu. K izvedbi popisa prebivalstva Slovenijo zavezuje tudi Uredba Evropske skupnosti iz leta 2008, ki od držav članic Evropske unije zahteva, da zberejo podatke o določenih vsebinah in jih oddajo Eurostatu, Statističnemu uradu Evropske unije.

V omenjeni uredbi je naveden najmanjši potreben nabor obveznih vsebin, ki jih mora zajeti popis prebivalstva in stanovanj, vsaka država pa lahko v skladu z lastno odločitvijo zbira tudi druge podatke.

Statistični urad RS bo v letu 2021 izpeljal že 19. popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj V Sloveniji. To bo že četrti popis, ki bo izpeljan registrsko. To pomeni, da podatke iz različnih registrov in baz povežejo na način, da dobijo skupno statistiko o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih, ne da bi za to morali na teren. Tak način popisovanja prebivalstva je v Sloveniji v praksi že od leta 2011.

Glede na to, kdaj bodo na voljo viri za posamezne popisne vsebine, bo SURS objavljal rezultate popisa. Konec aprila 2021 bodo na voljo podatki o številu prebivalstva, konec novembra 2021 podatki o družinah in gospodinjstvih, v prvi polovici leta 2022 pa še podatki o stanovanjih.

V preteklosti je popis prebivalstva zajemal tudi opredeljevanje o narodnosti in veroizpovedi

Dokler je popis prebivalstva v Sloveniji potekal na tradicionalni, terenski način, torej ves čas od II. svetovne vojne do vključno leta 2002, je zajemal tudi zbiranje podatkov o narodnosti oz. etični pripadnosti, s pripisom, da mora biti odgovor na vprašanje o narodni pripadnosti vpisan natančno tako, kot ga je povedala popisovana oseba.

Zbiranje podatkov o veroizpovedi v Sloveniji je bilo zajeto v klasičnih terenskih popisih prebivalstva leta 1991 in 2002, pred tem pa leta 1953. Vmesni popisi vprašanja o veroizpovedi niso zajemali. Velja izpostaviti, da je bil za opredelitev o veroizpovedi pomemben le odnos do vere, in ne, ali je oseba uradno registrirana kot pripadnik verske skupnosti, prav tako niso bili pomembni njeno versko prepričanje, obiskovanje verskih obredov ali veroizpoved, v kateri je posameznik odraščal.

Z namenom varovanja zasebnosti anketiranca je bila omogočena opredelitev narodne/etnične pripadnosti oz. veroizpovedi s posebnim vprašalnikom brez prisotnosti popisovalca ali drugih oseb v gospodinjstvu.

Statistični urad RS bo v letu 2021 izpeljal že 19. popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj V Sloveniji.
Statistični urad RS bo v letu 2021 izpeljal že 19. popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj V Sloveniji.
Vir slike: Pixabay

Pozivi po ponovnem vključevanju narodnosti in veroizpovedi v popis prebivalstva Slovenije

Pred dnevi je bilo moč zaslediti pobude, da naj popis prebivalstva ponovno vključuje možnost opredelitve glede narodnosti in veroizpovedi. Eno izmed teh pobud smo prejeli od Slovenske narodne zveze pri SLS. Pobudo objavljamo v celoti.

»Slovenci smo preživeli srednjeveške kuge, napade turških konjenikov, prestali smo dve svetovni vojni z vsemi uničujočimi posledicami. V vseh teh hudih časih smo bili živ nacionalni organizem, ki se je trdovratno in uspešno upiral vsem sovražnim silam. Sedaj, ko ni več vojn in ko se znamo uspešno postaviti po robu tudi sodobnim ‘kugam’, je slovenstvo zopet ogroženo.

K nam, posebno intenzivno v nekatere dele Slovenije, se leto za letom priseljujejo ljudje drugačne civilizacijske pripadnosti, ki se nočejo naučiti niti slovenskega jezika in tako kažejo nespoštljiv odnos do svoje nove domovine, zaradi česar je v nekaterih mestih zahtevano npr. znanje albanščine kot pogoj za zaposlitev učiteljev ali zdravstvenega osebja.

Po drugi strani so predstavniki prevladujoče destruktivne ideologije Slovenkam desetletja dopovedovali, da ne smejo biti ‘stroji za rojevanje’, da je imeti dva ali več otrok znak zaostalosti.

Ženska naj ne bo mati, naj dela kariero, pa čeprav bo narod, ki mu pripada, zato izginil. Rezultat tega je, da ima povprečna mlada slovenska družina samo po enega otroka. Če k temu prištejemo še intenzivno izseljevanje Slovencev, je stanje še toliko bolj zaskrbljujoče. Učinki vseh teh dejstev so jasni – odstotek Slovencev v slovenski državi nenehno pada in samo vprašanje časa je, kdaj bomo v lastni državi postali manjšina.

Ker je slovenska država nastala zaradi volje slovenskega naroda in ker smo Slovenci tudi med osamosvajanjem tvegali svoja življenja, da bi dosegli ta cilj, imamo  pravico vedeti,  kaj se z našim narodnim telesom dogaja. To pomeni, da imamo pravico poznati statistične podatke o gibanjih, o rasti in upadanju prebivalstva.

V Slovenski narodni zvezi pri SLS zato pričakujemo od pristojnih, da bodo pri izpeljavi popisa prebivalstva svojih državljanov ponovno uvedli postavko nacionalnost in veroizpoved. Od slovenske države pričakujemo, da bo še izboljšala družinsko politiko in z bolj premišljenimi pristopi zagotavljala potrebno delovno silo gospodarstvu. Posebno izpostavljamo pomen vzpostavitve čim bolj enakih pogojev za življenje in delo v vseh slovenskih regijah, saj je to eden od predpogojev za zaustavitev izseljevanja mladih in drugih, ki si v tujini iščejo boljše življenjske pogoje.

Borut Korun, predsednik Slovenske narodne zveze pri Slovenski ljudski stranki«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice