Franc Bogovič: Slovenija pospešila črpanje sredstev EU, usklajuje Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki ga bo zdaj treba uskladiti z najširšo javnostjo
Da bi omejili gospodarsko in družbeno škodo, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa, so se Evropska komisija, Evropski parlament in voditelji EU dogovorili o načrtu za gospodarsko okrevanje, ki bo omogočil izhod iz krize in postavitev temeljev za sodobno in bolj trajnostno Evropo.
Ozadje
Evropska komisija je predlog naslednjega dolgoročnega proračuna EU (VFO) predložila že 2. maja 2018. Okvirnemu predlogu so takoj sledili zakonodajni predlogi za 37 sektorskih programov (npr. kohezija, kmetijstvo, Erasmus, Obzorje Evropa itd.). Za tem pa je komisija 28. maja 2020 – v odziv na pandemijo covida-19 – predlagala še ambiciozen začasni instrument za okrevanje oz. sklad za obnovo in odpravo posledic koronavirusa, t. i. Naslednjo generacijo EU (Next Generation EU), v višini 750 milijard evrov ter ciljno usmerjene okrepitve posodobljenega dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2021–2027.
Komisija je v okviru sklada za obnovo in odpravo posledic koronavirusa (Next Generation EU) predstavila tudi predlog Mehanizma za okrevanje in odpornost (Recovery and Resilience Facility [RRF]).
Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF) predsestavlja pretežni del svežnja za obnovo in odpravo posledic koronavirusa (Next Generation EU) in bo imel ključno vlogo pri tem, da si bo lahko Evropa lažje opomogla od gospodarskih in socialnih posledic pandemije, poleg tega pa bo prispeval k večji odpornosti evropskih gospodarstev in družbe ter zagotovitvi zelenega in digitalnega prehoda.
Evropskemu parlamentu in Svetu EU se je 18. decembra 2020 uspelo uskladiti glede vseh določb in dokončne vsebine tega mehanizma, s katerim bo za podporo reformam in naložbam, ki jih izvajajo države članice EU, na voljo 672,5 milijarde evrov posojil in nepovratnih sredstev (v cenah iz leta 2018). Od tega nepovratna sredstva v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost znašajo 312,5 milijarde evrov. Geografska porazdelitev sklada je odvisna od številnih dejavnikov, pri čemer so končne dodelitve že znane za obdobje 2021–2022 in ocenjene za leto 2023. Kar zadeva posojila v okviru istega aranžmaja, je najvišji znesek za vsako državo članico omejen na 6,8 % njenega BND iz leta 2019.
Slovenija bo iz mehanizma lahko počrpala do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil.
S takšno ureditvijo bo Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF) skupaj z večletnim finančnim okvirom pomenil robusten odgovor na krizo, ki je v Evropi nastala kot posledica pandemije covida-19. Ima tudi veliko noto solidarnosti, saj omogoča več sredstev tistim, ki so bili v krizi bolj prizadeti. Je edinstven instrument za obravnavanje šoka in izredno škodljivih posledic, ki jih je povzročila pandemija covida-19, pri čemer je zagotovljena tudi zaščita finančnih interesov EU, in sicer s sklicevanjem na pomen načela pravne države, z obravnavo vprašanja nepravilnosti in goljufij ter z večjim poudarkom na dobrem finančnem poslovodenju.
Struktura in cilji Mehanizma za okrevanje in odpornost
Področje uporabe Mehanizma za okrevanje in odpornost zajema področja politike evropskega pomena, ki so strukturirana v šest stebrov (člen 3):
- zeleni prehod – kamor spadajo reforme in naložbe v zelene tehnologije, ki bodo podprle zeleni prehod, hkrati pa prispevale k podnebnim ciljem EU, spodbujale trajnostno rast, ustvarjale delovna mesta in ohranjale energetsko varnost;
- digitalna preobrazba – kamor spada izvajanje reform in naložb v digitalne tehnologije in infrastrukturo, kar bo z diverzifikacijo ključnih dobavnih verig povečalo konkurenčnost EU na svetovni ravni in EU omogočilo, da bo bolj odporna, inovativna in manj odvisna;
- pametna, trajnostna in vključujoča rast, vključno z ekonomsko kohezijo, delovnimi mesti, produktivnostjo, konkurenčnostjo, raziskavami, razvojem in inovacijami, ter dobro delujoč notranji trg z močnimi malimi in srednje velikimi podjetji – reforme na teh področjih bodo poskušale povečati potencial rasti gospodarstev EU in trajnostno okrevanje; reforme in naložbe na tem področju naj bi spodbujale tudi podjetništvo, socialno ekonomijo in razvoj trajnostne infrastrukture ter reindustrializacijo, hkrati pa ublažile učinek krize na gospodarstvo;
- socialna in teritorialna kohezija – kamor spadajo prizadevanja za zmanjševanje revščine in brezposelnosti v državah članicah in bo obravnavana z izvajanjem reform in naložb v socialno in teritorialno kohezijo, ki bo prispevala k ustvarjanju kakovostnih in stabilnih delovnih mest;
- zdravje ter gospodarska, socialna in institucionalna odpornost, s ciljem, da se med drugim povečata pripravljenost na krize in zmogljivost za odzivanje nanje – kamor spadajo reforme in naložbe v zdravstvo ter zlasti v ekonomsko, socialno in institucionalno odpornost, ki bodo izboljšale kontinuiteto poslovanja in javnih storitev ter dostopnost in zmogljivost zdravstvenih in socialnih sistemov ter pomembno področje dolgotrajne oskrbe starejših;
- politike za naslednjo generacijo, otroke in mlade, kot so izobraževanje ter pridobivanje znanj in spretnosti – kamor spada spodbujanje izobraževanja in spretnosti, vključno z digitalnimi veščinami, preusposabljanjem, prekvalifikacijo aktivne delovne sile, ter reforme in naložbe v naslednjo generacijo, otroke in mladino.
Poleg navedenega bo skladno z dogovorjenim besedilom Mehanizem prispeval tudi k vključevanju podnebnih ukrepov in okoljske trajnosti ter k doseganju splošnega cilja, da bi 30 % proračunskih odhodkov Unije podpiralo podnebne cilje. V ta namen bodo morali ukrepi, ki jih bo podpiral Mehanizem in bodo vključeni v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost posameznih držav članic, prispevati k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, in bodo morali zagotavljati znesek, ki pomeni vsaj 37 % skupnih dodeljenih sredstev za nacionalne načrte odpornosti in obnovitvene ukrepe držav članic.
Poleg tega bodo morali ukrepi, ki jih podpira Mehanizem in bodo vključeni v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost posameznih držav članic, ustrezati znesku, ki pomeni najmanj 20 % dodeljenih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost za odhodke na digitalnem področju, kar bo prispevalo k pospešitvi digitalne preobrazbe (uvodna izjava 26).
Mehanizem bo prispeval tudi k vključevanju ukrepov na področju biotske raznovrstnosti v politike EU (uvodna izjava 24). Reforme in naložbe, vključene v načrte za obnovo in odpornost držav članic, bodo tako vključevale »načelo, da se ne škoduje bistveno«, kar pomeni, da ne smejo škodovati podnebnim in okoljskim ciljem, torej se ne podpirajo ali izvajajo gospodarske dejavnosti, ki bistveno škodujejo kateremu koli od okoljskih ciljev (člen 2/[6]).
Vloga držav članic
Državam članicam bo za financiranje nacionalnih ukrepov za blažitev gospodarskih in socialnih posledic pandemije na voljo 672,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in posojil. S sredstvi bodo sicer lahko financirale ukrepe, izvedene od februarja 2020 do avgusta 2026, torej tudi retroaktivno. Sredstva bodo na voljo tri leta, kar pomeni, da morajo biti razporejena v obdobju 2021–2023, države članice pa lahko zaprosijo za do 13-odstotno predhodno financiranje svojih načrtov za okrevanje in odpornost.
Do financiranja bodo nacionalni načrti za okrevanje in odpornost upravičeni na ključnih področjih, kot so zeleni prehod in biotska raznovrstnost, digitalna preobrazba, gospodarska kohezija in konkurenčnost ter socialna in teritorialna kohezija. Sredstva lahko dobijo tudi načrti za pomoč podjetjem pri odzivu na krizo in politike za otroke in mladino, vključno z izobraževanjem ter pridobivanjem znanj in spretnosti. Države članice morajo pri pripravi nacionalnih načrtov paziti na pravo ravnotežje med reformami in naložbami ter biti dovolj konkretne in usmerjene v prihodnost.
Vsak nacionalni načrt mora podnebnim ukrepom nameniti najmanj 37 %, ukrepom na področju digitalizacije pa vsaj 20 % svojega proračuna. Načrti morajo imeti trajen vpliv na socialno področje in gospodarstvo. Vključevati morajo celovite reforme in zanesljiv sveženj naložb, hkrati pa ne smejo znatno škodovati okoljskim ciljem.
Uredba določa tudi, da bodo do sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost upravičene le države, ki spoštujejo pravno državo in temeljne vrednote Evropske unije.
Države članice so torej tiste, ki so v celoti odgovorne za dostop do denarja, za prejem katerega morajo pripraviti dobre nacionalne načrte za oživitev gospodarstva. Načrt Slovenije se osredotoča na pet področij: trajnostni in zeleni prehod, podporno okolje za podjetja, digitalizacija, izobraževanje ter turizem in kultura.
Dialog in preglednost
Države članice imajo do konca aprila čas, da na Komisijo EU posredujejo svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost. Ko bo Komisija prejela končni nacionalni načrt, ima dva meseca časa, da ga oceni. Za tem mora končni nacionalni načrt v roku enega meseca potrditi še Svet EU s kvalificirano večino. Ko bo načrt odobren, bodo lahko države zaprosile za do 13 odstotkov predfinanciranja. Pričakuje se, da bodo prvi načrti potrjeni spomladi 2021.
Za nadzor nad izvajanjem Mehanizma za okrevanje in odpornost bo odgovorna Evropska komisija, pri čemer jo bo lahko Evropski parlament vsaka dva meseca pozval, da na ustreznem parlamentarnem odboru poroča o razmerah na področju okrevanja Evropske unije, pa tudi o tem, kako uspešne so države članice pri izvajanju ciljev in mejnikov. Komisija bo državam članicam omogočila tudi dostop do celostnega sistema obveščanja in spremljanja, kjer bodo na voljo primerljivi podatki o porabi sredstev.
Sklepno
Dolgoročni proračun EU bo skupaj z začasnim instrumentom za spodbujanje okrevanja Next Generation EU, v okviru katerega največji delež pomeni ravno Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF), največji sveženj spodbud, ki se je kdaj koli financiral iz proračuna EU. Skupaj 1800 milijard evrov bo pomagalo pri obnovi Evrope po pandemiji covida-19, ki naj bi na podlagi navedenega postala bolj zelena, bolj digitalna in odpornejša. Dodatno bodo izboljšani mehanizmi prožnosti v novem dolgoročnem proračunu, ki bodo omogočili lažje odzivanje na nepredvidene potrebe. Tako je proračun primeren ne le za današnjo stvarnost, ampak tudi za prihodnje negotovosti.
Da se vse navedeno dejansko uresniči, pa bo sedaj v veliki meri odvisno tudi in predvsem od držav članic, ki bodo morale učinkovito izkoristiti zlasti Mehanizem za okrevanje in odpornost in v ta namen pripraviti dobre nacionalne načrte za okrevanje in operativne programe, ki bodo okrevanje in odpornost tudi omogočili ter bodo podlaga za črpanje sredstev.
Sprejemanje Načrta za odpornost in okrevanje (NOO) v Sloveniji
Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), ki koordinira pripravo NOO, ima polne roke dela, saj mora hkrati:
- pospešiti črpanje evropskih sredstev iz večletne finančne perspektive 2014–2020,
- pripraviti programske dokumente za večletne finančne perspektive 2021–2027 in
- pripraviti Načrt za odpornost in okrevanje.
S trdim delom SVRK, ki ga vodi minister Zvone Črnač ob pomoči državne sekretarke mag. Monike Kirbiš Rojs, je Slovenija v lanskem letu počrpala daleč največ sredstev v finančni perspektivi 2014–2020, kar je lepo prikazano v spodnjem grafu. Verjamem, da bo SVRK-u, ob usklajenem delovanju vseh ministrstev, uspelo v naslednjih dveh letih počrpati še preostalo približno milijardo in pol evrov sredstev iz VFO 2014–2020.
Graf 2
Vir slike: SVRK
V zadnjih dneh smo priča veliki medijski ofenzivi, v kateri se želi slovenski javnosti prikazati, da je slovenski osnutek NOO Evropska komisija slabo ocenila oziroma zavrnila. Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs, ki odlično koordinira tiste, ki so na ministrstvih zadolženi za črpanje sredstev EU in za pripravo NOO, je odločno demantirala navedbe v slovenskih medijih in pojasnila, da je Slovenija ena izmed 18 držav članic EU, ki je osnutek dokumenta pripravila in ga poslala Evropski komisiji (EK) v pregled. Do aprila je predviden rok, v katerem naj bi uskladili pripravljen NOO z usmeritvami EK, kar tudi sedaj poteka.
Sam menim, da bi morali sedaj z osnutka NOO odstraniti oznako »Interno« in odpreti široko javno razpravo o dokumentu, ki ga morajo poleg občin, ministrstev in gospodarstva, katerim je bil dokument že predstavljen v široki zasedbi vseh zainteresirani deležnikov, spoznati še podrobneje in ga dopolniti tudi ostali deležniki v družbi. Dober dokument, ki ga bomo številni poznali in ga ponotranjili, je porok, da ga bomo v naslednjih letih tudi uspešno izvedli.
Kot sem v prispevku omenil, mora država sprejeti tudi reformni načrt, s katerim bo Slovenija izpolnila zahteve, ki nam jih EK nalaga že vrsto let in so nujne za razvoj Slovenije. Tako moramo sprejeti zdravstveno reformo, zakon o dolgotrajni oskrbi starejših, pokojninsko reformo, nacionalni energetski načrt, podnebni načrt in strateški razvoj kmetijstva. V kolikor ne bodo sprejeti področni zakoni, ki bodo omogočili izvedbo reform, ne bomo mogli črpati sredstev iz NOO. Slovenska politika bi morala čimprej pristopiti k sprejetju omenjenih reform, saj bomo imeli sicer velike težave pri črpanju sredstev iz NOO.
Zelo pomembno bo tudi učinkovito delo državne uprave, občin pri snovanju razvojnih načrtov in pri številnih upravnih postopkih, saj bo imela Slovenija v naslednjih petih letih na razpolago približno 4,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev (FP 2014–2020, FP 2021–2027, NOO) in 3,5 milijarde povratnih sredstev (poceni dolgoročni krediti). Če bomo želeli vsa sredstva počrpati, moramo letno povprečno počrpati 900 milijonov evrov nepovratnih sredstev in vsako leto plasirati za 700 milijonov finančnih inštrumentov. Iz zgornjega grafa o črpanju sredstev EU v zadnjih letih vidimo, da bomo morali znati počrpati dva do trikrat več sredstev, kot smo jih v zadnjih letih.
Zelo velike težave pričakujem tudi pri finančnih instrumentih, ki zasledujejo logiko Junckerjevga sklada, saj je poceni denar z dolgim rokom odplačila zelo primeren za velike, kapitalsko zahtevne investicije. Ti viri morajo biti na razpolago tudi gospodarstvu za izvedbo investicij, ki so v skladu z usmeritvami, zapisanimi v NOO (energetska sanacija javnih objektov in stanovanjskega sklada, investicije v obnovljive vire energije, stanovanjska gradnja, investicije v objekte za dolgotrajno oskrbo starejših, vzpostavitev podpornega podjetniškega okolja …).
Zaključek
EU se je po mojem prepričanju hitro in učinkovito odzvala na posledice krize zaradi covida-19 in prek proračuna EU 2021–2027 in Načrt za okrevanje in odpornost zagotovila dovolj sredstev, da lahko pomagamo državam, gospodarstvu in ljudem, da bodo lažje prenesli posledice zdravstvene in gospodarske krize. EU je zopet pokazala pravi obraz solidarnosti, saj bodo več pomoči deležni tisti, ki so bili v krizi najbolj prizadeti. EU je tokrat naredila zgodovinski korak, saj se prvič zadolžuje sama na finančnih trgih za izvedbo Načrta za okrevanje in odpornost. Tako bomo imele vse države EU na voljo poceni denar za razvoj, ne glede na bonitetno oceno države.
Iz zgoraj navedenega lahko ugotovimo, da nas v prihodnje čaka ogromno zahtevnega dela, od katerega bo odvisno, kako uspešna bo Slovenija v naslednjih letih.
Franc Bogovič,
Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu (SLS/EPP)
VIRI:
- Evropska komisija, Načrt za okrevanje za Evropo, dostopno na: ec.europa.eu/info/strategy/recovery-plan-europe_sl (12. 2. 2021)
- Evropska komisija, Komisija pozdravlja odobritev mehanizma za okrevanje in odpornost s strani Evropskega parlamenta, dostopno na: ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_21_423 (12. 2. 2021)
- Evropski parlament, Parlament odobril 672,5 milijarde vreden Instrument za okrevanje in odpornost, dostopno na: www.europarl.europa.eu/news/sl/press-room/20210204IPR97105/parlament-odobril-672-5-milijarde-vreden-instrument-za-okrevanje-in-odpornost (12. 2. 2021)
- Evropski parlament, Recovery and Resilience Facility, EU Legislation in Progress, dostopno na: www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/BRIE/2021/679088/EPRS_BRI(2021)679088_EN.pdf (12. 2. 2021)
- Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. februarja 2021 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (COM(2020)0408 – C9-0150/2020 – 2020/0104(COD))
Naročnik objave je: Poslanska skupina EPP Group v Evropskem parlamentu.
Powered by Contextual Related Posts
