Naprej na vsebino

Maja Klemen Cokan: Zeolit

Ali ste vedeli, da je pred 27 milijoni let iz Smrekovca bruhal vulkan? Ognjenik Smrekovec je geološka površinska oblika gore Smrekovec, nastala je zaradi akumulacije magmatskega materiala, izbruhanega iz notranjosti Zemlje. Vulkan je moral biti kar velik, ker je izbruhana lava pritekla celo v Savinjsko dolino, ali pa se je naložen magmatski material s kasnejšimi prelomi prestavil do sem. V Zaloški Gorici pri Žalcu je dandanes nahajališče nekovinskih rudnin, tam so kamnolom, naprave za mletje in sušenje. Naravni material, ki ga kopljejo v tem kamnolomu, se imenuje zeolit. Nahajališča zeolita so seveda prav tako v drugih državah in celinah, na Japonskem, v ZDA, v Rusiji in evropskem delu Evroazije.

Zeolit ima zaradi svoje specifične kristalne strukture izredno veliko notranjo absorpcijsko površino, in sicer do 1000 m² na gram zeolita. Zeolit je zavoljo številnih »tunelov, kanalov in votlin« kot spužva, ki lahko vsrka vase težke kovine, amonijak, ogljikov dioksid, nekatere mikotoksine, bakterijske toksine in vlago. Aktivna snov klinoptilolit ima negativni naboj in ima sposobnost vezave pozitivnih ionov, med katere prištevamo t. i. škodljive snovi iz tal, vode, zraka in iz organizmov. 

Zeolit se v kmetijstvu lahko uporablja tako v rastlinski kot v živinorejski pridelavi in prireji. Mnogo praktičnih izkušenj in dokazov uporabe in koristi že obstaja.

Zeolitna moka je definirana kot kamninska moka in je vpisana v Katalog dovoljenih sredstev za ekološko kmetijstvo. Zeolitna moka je naravna mešanica alumosilikatov in oksidov. Po kemični sestavi vsebuje do 67 % SiO2₂, 13-16 % Al₂O₃, 3-5 % Fe₂O₃, 4-5 % CaO, 1-3,5 % K₂O, 1-2 % MgO, 0,6 % SO₃, 1,6 % Na₂O. Po mineralni sestavi je v tej substanci kar 80 % zeolita (heulandit – klinoptilolit) in skupno 20 %: kremena, kristoblata, montmorillonita, illita in plagioklaza, albita. 

Učinkovitost zeolita in uporabo potrjujejo številni poskusi v slovenskih kmetijskih inštitucijah. Na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje so dokazali, da je solata, gnojena z zeolitom, hitreje rastla in pridelek je bil težji v primerjavi s pridelkom, ki je bil gnojen z apnenimi gnojili, na Kmetijski šoli Rakičan so pridelali za 20 % višji pridelek koruze kot na njivi brez zeolitne moke, na Kmetijskem inštitutu Slovenije pa so pridelali več krompirja in težje pridelke z uporabo zeolitne moke. Priporočljiva količina zeolitne moke je 500 kg/ha. Najbolje se obnese in takoj učinkuje, če je zeolit apliciran na zorano njivo, na travniku pa učinkuje potem, ko ga dež ali sneg spere med korenine.

Zeolit pospešuje razvoj življenja v tleh (krepi mikro- in makroorganizme) in na sebe veže dušik ter ga zadrži v bližini korenin. Zavoljo prisotnosti zeolitne moke se zmanjšuje izpiranje in izhlapevanje dušika in ostalih hranil iz tal. Prisotnost zeolitne moke v prsti zadržuje vlago/vodo. Zeolitu se pripisuje, kar je bistveni dejavnik, da krepi življenje v tleh v okolju korenin. Zeolit pomaga pri aktiviranju nedostopnih hranil v tleh (makro- in mikroelementov), kar enostavno pomeni, da omogoča uporabo zalog (nedostopnih) hranil. Zeolit krepi rast korenin, ki so organska masa in zapustek kulturni rastlini, ki bo nasledila obstoječo v kolobarju.

Težko bomo z analitiko (merjenjem, štetjem …) popolnoma dokazali hranila v tleh in težko nam bo uspelo natančno izračunati potrebe rastlin po makrohranilih (N, P, K), še težje potrebe po mikrohranilih in prav tako težko bomo natančno predvideli, do kakšnega črpanja hranil pride s košnjo/žetvijo. Tla so živi organizem, tla dihajo in se odzivajo na negativne vplive (težka mehanizacija, kemično pripravljena hranila, pesticidi) in pozitivne vplive (gnojenje z v naravi nastalimi substancami, lahka mehanizacija). Človek z dodajanjem zeolitne moke v tla ustvarja poživljajoč sistem v zemlji/prsti, saj prst ni stvar, ampak živ organizem ali živo bitje. Naša prst potrebuje za življenje čisto vodo, sveži zrak, sončno toploto in naravne minerale, tako kot rastline, živali in človek.  

Zeolit, izkopan v Zaloški Gorici pri Žalcu, meljejo in posušijo (gretje in aktivacija), da pride na trg v različno finih moknatih strukturah. Po finosti do 0,5 mm velika zrna so primerna za domače živali in groba zrna 1-2,5 mm za uporabo na kmetijskih površinah. Zeolit se uporablja tudi v drugih vejah gospodarstva, in sicer v kozmetiki, v živilski industriji, v gradbeništvu (temeljna sestavina cementa), za čistila in drugo. Priporočena uporaba v kmetijstvu je 500 kg/ha kmetijske površine. Na trgu se dobi v vrečah po 30 kg, v jumbo vrečah ali kot razsut tovor. Prodajna cena je 150 –170 evrov na tono (+ DDV).

Zemlja/prst čaka na moj odtis, ker želim hoditi po njej in prispevati k naši skupni prihodnosti v dobro kmetijstvu in hrani, ki jo le-to pridela.

Maja Klemen Cokan, KGZS – Zavod CE

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice