Maja Klemen Cokan: Krava z rogovi je duša kmetije

Udomačitev govedi je povezana s stalno naselitvijo človeka. Pred tem je bil človek nomad, z govedom v čredi in v plemenski skupnosti. Ustalitev je pomenila trajno vstopiti v prostor. Človek se je odločil za to. Da bi bil sposoben tega dejanja, se je moral naučiti, kako prostor ohraniti v vsej kvaliteti in raznolikosti ter ga postopno še izboljšati, in ne, kakor danes, samo ropati.
Govedo je edina domača žival, ki kraja, na katerem živi, ne osiromaši, pač pa ohranja in postopno izboljšuje njegovo živost in rodovitnost. Seveda z bogatim kolobarjem za pridelovanje krme in hrane na njivah ter s pašo in košnjo travnikov. Prebava in presnova govedi delujeta tako, da izravnavata enostranske rastlinske procese in jih povezujeta na višjem nivoju. Krave v vsem okoli sebe vidijo svetost življenja. Krava je edino bitje, v katero se ne more naseliti zli duh. Krava obvlada sile šesterokotnika (vamp v štiridelnem želodcu), tako kot čebela satje.
Tako se je z govedorejo utirala pot tradicionalnemu kmetijstvu in kulturnemu napredku. S trajno naselitvijo se je zgodil pokrajinski in ekološko bolj kvaliteten življenjski prostor, kot je bil prej.
Pred 150 leti se je kmetijstvo dramatično začelo spreminjati v agrarno industrijo, posledicam tega početja ne moremo ubežati s selitvijo, lahko pa mu ubežimo, če malo spremenimo način kmetovanja. Kako? Tako, da nehamo uničevati življenje v tleh, da ohranimo kakovost vode in zraka in da ustavimo uničevanje rastlinskega sveta. Krava je izgubila svoj prostor ob človeku, nekoč čaščena, je postala produkcijska enota, ki mora kratkoročno prinašati dobiček. Njena krma ne prihaja več iz bližnje okolice, kamor se vrača gnoj, pač pa se pripelje z vseh koncev sveta. Količina gnoja presega tistega, ki pride od paše. Enostavno: krma s kmetije in prilagoditev črede velikosti posestva.

Krave s svojimi naravnimi potrebami posredujejo človeku, če ta seveda dopusti, močan ritem. Čas krmljenja in molže kot tudi čiščenje hleva delujejo kot metronom. Ta ritem neopazno prispeva, da nastane med ljudmi kultura zavestnih dnevnih in tedenskih ter letnih premorov. Krava človeku podari čas. Ritem naredi čas bolj pregleden, bolj doživet. Če ga znamo videti, doživeti, se lahko povežeta preteklost in prihodnost s sedanjostjo. Samo tako se lahko dejansko prevzame odgovornost v sedanjosti za prihodnost. Samo tako pride do trajnega kmetovanja. Duša se razvija v časovnem prostoru med ritmi. Današnji čas, ki je vedno bolj skrčen na neritmično mero trenutka, dušo ubija. Krava pa to dušo kmetije lahko krepi. Izjemno doživljanje goveje črede, v kateri se dogaja reproduktivni proces: brejost, telitev, dojenje, molža, v družino, ki skrbi za čredo, vtke hkratni in globoki prežetostni ritem. Iz tega se razvije nov življenjski občutek: prepoznavanje ponavljajočega se časa, prežetega z dušo.
Govedo je omogočilo človeku naselitev, tam se je ustalil in gradil kulturni način življenja. S svojo sposobnostjo lahko govedorejec oblikuje kroženje snovi, trajno obogati in uravnoteži okolje, si dovoli sooblikovati tako časovne kot energijske in stvarne krogotoke, jih zgoščevati in izravnavati. Potem mu bitje govedo omogoča vstop v višjo sfero.
Kjer sme biti krava z rogovi duša posestva, tam se začne zavestno polnjenje duhovnega prostora.
Ali to zmoremo?
Maja Klemen Cokan, KGZS-Zavod Celje
Vir:
Esej-krava duša posestva, https://ajda-vrzdenec-zalozba.si/