Vpliv pandemije na svetovno gospodarstvo
Že v spomladanskem valu pandemije so bili sprejeti številni ukrepi, s katerimi so želele vlade po celem svetu preprečiti hitro širjenje virusa covid-19. Države so bile več ali manj suverene pri izbiri metod spoprijemanja s situacijo. Nekatere so bile pri tem bolj, druge pa manj uspešne. Zaradi zapiranj in prepovedi številnih dejavnosti so nastala velike posledice na gospodarstvu. Verjetno bo trajalo še precej časa, preden se bo vzpostavilo stanje, podobno prejšnjemu.
Preberite tudi:
Gospodarstvo: Vnovičen razmah pandemije prekinil okrevanje in poglobil negotovost
Padec delnic na globalnih delniških trgih in porast brezposelnosti
V prvih mesecih pandemije je prišlo do precejšnjih padcev delnic na globalnih delniških trgih. Padci so bili kar 10 do 30-odstotni. Indeks FTSE 100, ki zajema 100 največjih podjetij, ki kotirajo na londonski borzi, je na primer padel za kar 14,3 odstotka. Kot odgovor na nastalo situacijo so se centralne banke v številnih državah odločile za znižanje obrestnih mer. Stanje na glavnih azijskih in ameriških delniških trgih se je sicer začelo novembra z uvedbo cepiva obračati navzgor.
Leto 2020 je bilo hkrati težko leto za iskalce zaposlitve. Številni ljudje so ostali brez službe ali pa so se jim dohodki vsaj do neke mere znižali. Stopnja brezposelnosti se je v večjem delu držav pomembno zvišala. V Združenih državah Amerike je bila stopnja brezposelnosti leta 2019 3,7-odstotna, medtem ko je v letu 2020 narastla na 8,9 odstotka. Stopnja brezposelnosti v Kanadi je leta 2019 znašala 5,7 odstotka, v času pandemije pa se je povzpela na 9,7 odstotka.
Padec gospodarske dejavnosti za 4,4 odstotka
V času pandemije je bilo vzpostavljenih veliko shem za ohranitev delovnih mest, saj so nekatere dejavnosti, kot sta turizem in gostinstvo, popolnoma zastale. Kljub temu, da se v zadnjih tednih stanje nekoliko izboljšuje, pa so zaposlitvene možnosti v številnih državah še vedno precej slabe. Večina držav se trenutno nahaja v stanju recesije.
Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da se je svetovno gospodarstvo v letu 2020 skrčilo za 4,4 odstotka. Šlo naj bi za največji padec od velike depresije, do katere je prišlo v 30. letih prejšnjega stoletja. Mednarodni denarni sklad sicer napoveduje, da naj bi v letu 2021 prišlo do ponovne rasti gospodarstva in sicer naj bi bila ta rast 5,2 – odstotna.
Vir slike: Pixabay
Precejšnjo škodo utrpela potovalna industrija
Kitajsko gospodarstvo je eno redkih, ki v letu 2020 ni doživelo padca. Država beleži celo 2,3 – odstotno gospodarsko rast. Pandemija je precej oškodovala gospodarstva, ki so odvisna od storitvenih dejavnosti. Med njimi sta tudi Velika Britanija in Italija.
Precejšnjo škodo je v letu 2020 utrpela potovalna industrija, saj so bili leti prepovedani, zaradi situacije pa je bil odpovedan večji delež službenih potovanj in počitnic. Po podatkih vodilne obveščevalne družbe Transparent je bil padec rezervacij po vseh glavnih turističnih destinacijah izjemen. Kljub temu, da se v letu 2021 napoveduje izboljšanje, pa se naj po nekaterih napovedih stanje na področju potovanj ne bi normaliziralo vse do leta 2025.
Združene države Amerike naj bi se pobrale hitreje kot Evropa
Po poročanju UniCredit naj bi Združene države Amerike za okrevanje gospodarstva v letu 2021 namenile kar trikrat več sredstev od Evrope. Tako številni ekonomisti pričakujejo, da bo ameriško gospodarstvo doseglo stanje pred pandemijo že sredi leta 2021, medtem ko naj bi Evropa potrebovala vsaj kakšno leto več. Seveda je končni rezultat odvisen od številnih dejavnikov. Kljub uvedbi cepljenja še ni znano, če se bo pandemija v prihodnjih mesecih resnično umirila.
Če bodo Združene države Amerike reševale problematiko okrevanja po pandemiji celostno, pa bo v Evropski uniji vsaka izmed 27 držav članic določila svojo lastno fiskalno politiko in strategijo spopadanja s posledicami. Sočasno bo na voljo tudi evropski sklad za pomoč gospodarstvu. Sredstva iz njega naj bi se črpalo do leta 2027. Več kot polovica sredstev bo namenjena modernizaciji, s tem pa digitalizaciji in boju proti podnebnim spremembam.
Erik Nielsen, ekonomist, ki dela pri UniCredit, ocenjuje, da so se Združene države Amerike zelo učinkovito lotile reševanja popandemičnega okrevanja, medtem ko za Evropo to ne more trditi. Pristop Evrope naj bi bil na tem področju po njegovih besedah precej neustrezen. Posledično naj bi okrevanje trajalo dlje, kot bi bilo to potrebno. Nastala naj bi večja brezposelnost, posledice na gospodarstvo pa bodo močnejše.
Mednarodni denarni sklad sicer ocenjuje, da je ameriška proizvodna vrzel v letu 2020 znašala 3,2 % BDP-ja, medtem ko bil primanjkljaj na območju Evropske unije 5,1- odstoten.
