Damjan Zore: Izravnalna plačila za delo ali denar kar tako za nič
Začenja se vnos zbirnih vlog za pomoč kmetijstvu za leto 2021. Mediji bodo spet polni številk in komentarjev, koliko denarja gre za kmetijstvo. Ali je res tako? Bom opisal na kratko.
Evropska unija je pred desetletji začela kmetom izplačevati izravnalna plačila za razliko med odkupno ceno pridelkov in stroški pridelave z namenom, da bo hrana za potrošnika poceni. Nekoč imenovana neposredna plačila se danes pogosto slišijo kot subvencija. Subvencija pa je razumljena kot denar za povračilo stroškov ali izplačilo denarja kar tako za nič.
Izravnalna plačila niso namenjena le tistim, ki zemljo obdelujejo
Ta izravnalna plačila so izgubila pomen, ker niso namenjena zgolj tistemu, ki zemljo obdeluje, prideluje hrano ali živi v težjih razmerah. Sprejeti so bili namreč razni ukrepi, ki so pripeljali do korupcije in lova za denarjem. Lep primer je bil tak ukrep, ki je veljal za zelenjadnice, ki se sploh niso pojavile na trgu (repa, zelje in še kaj). Na ta sredstva ciljajo tudi mnoge nevladne okoljske organizacije, ki v ničemer ne prispevajo h kmetovanju ali ga celo ovirajo.
Nič nimam proti nevladnim okoljskim organizacijam, ki delujejo po vzoru gasilcev in si prizadevajo za ohranitev okolja in delajo za dobro ljudi. Sem pa proti tistim, ki želijo zgolj denar. Nobene nevladne okoljske organizacije ne poznam, ki bi se borila proti pozidavi najboljših kmetijskih zemljiščih. Bolj prav pa bi bilo, da bi delo teh koristnih organizacij podprlo okoljsko ministrstvo, in ne kmetijsko.
V Sloveniji dnevno propadejo tri kmetije, a število vlagateljev za neposredna plačila raste
Zanimivo je, da zaradi stanja v kmetijstvu v Sloveniji že nekaj let vsak dan propadejo ali prenehajo delovati tri kmetije, kmetijske zemlje je zaradi pozidave vse manj, po drugi strani pa je število vlagateljev za neposredna plačila enako ali se celo povečuje. Matematika tu ne gre skupaj.
EU ima zgrešeno kmetijsko politiko, ker je pustila trgovini proste roke in ta zaradi lastnih dobičkov uničuje evropsko kmetijstvo, ki je dražje in bolj zahtevno zaradi visokih okoljskih in prehranskih standardov.
Dokler kmetijstvo ne bo obravnavano kot gospodarska dejavnost, da bo kmet za pošteno delo dobil pošteno plačilo, ne bo noben ukrep rešil propadanja in izgube delovnih mest na podeželju. V zadnjih 15 letih so odkupne cene kmetijskih pridelkov ostale praktično nespremenjene ali se celo nižajo, v trgovini pa se za potrošnika nenehno dvigujejo.
Sedanji sistem plačilnih pravic je zgrešen – praktični primeri
Da je sedanji sistem plačilnih pravic zgrešen, je dokaz iznos denarja iz kmetijstva ali denar kar tako za nič. Navedel bom nekaj primerov iz prakse, o čemer se govori na terenu. Mnogi, ki so lastniki kmetij in ki ne kmetujejo več, še vedno vlagajo vloge za neposredna plačila; gre za iznos denarja iz kmetijstva.
Nekateri imajo poleg dobrih služb od Sklada kmetijskih Zemljišč in gozdov republike Slovenije (SKZG RS) ali od lastnikov v zakupu kmetijska zemljišča (Goričko, Kras, Kočevsko …), jih ne obdelujejo, ne pridelujejo hrane, prejemajo pa sredstva za ukrepe, ki so visoko ocenjeni. Tudi to je iznos denarja iz kmetijstva.
Dogaja se celo, da imajo v zakupu kmetijska zemljišča od SKZG RS, a jih ne obdelujejo več, ampak jih dajejo v podzakup. Prejemajo denar za ukrepe in še od najemnin svojih najemnikov. Spet gre za iznos denarja iz kmetijstva.
Posledica tega je, da na voljo ni prostih kmetijskih zemljišč, tudi za mlade prevzemnike ne, ki želijo kmetovati, višja je cena najemnin za kmetijska zemljišča in tudi prodajna cena kmetijskih zemljišč je višja zaradi špekulacij.
Tudi nekateri okoljski in ekološki ukrepi, ki v ničemer ne prispevajo k obdelavi in ohranjanju kmetijskih zemljišč, in še manj k ponudbi hrane na trgu, so zgolj iznos denarja iz kmetijstva.
Tudi status kmeta, ki ga ima vsak, ki je zanj zaprosil in lahko špekulira na trgu s kmetijskimi zemljišči, bo treba ovrednotiti na novo, na novi osnovi: pridobi ga lahko tisti, ki kmetuje, prideluje hrano ali živi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD).
Rešitev je pošteno plačilo za pošteno delo
Rešitev je samo pošteno plačilo za pošteno delo. Če kmet ne more živeti od lastnega dela, nobena kmetijska politika ne more rešiti podeželja pred propadom. Zato naj bodo ta sredstva kot pomoč namenjena tistemu, ki zemljo obdeluje, ne glede na način kmetovanja (klasično, ekološko ali biodinamično), ki prideluje hrano in živi na teh območjih (OMD).
Že desetletje so odkupne cene kmetijskih pridelkov praktično enake, in to kljub višjim pridelovalnim stroškom tudi zaradi višjih okoljskih zahtev in standardov, se pa v trgovini prodajne cene za potrošnika neprestano dvigujejo.
Poleg tega ogromno stane aparat zaposlenih od Bruslja do kmeta, ki ta denar razdeljuje tudi kmetom, potem je tu še odbitek akontacije dohodnine 10 %, odbitek zaradi finančne discipline in še kazenski odbitek. Koliko potem ostane kot pomoč kmetu?
Po programu se sredstva, namenjena kmetu, iz leta v leto zmanjšujejo, kar ni logično, če se letni proračun EU in Slovenije nenehno zvišuje, kmetijske zemlje je vse manj, kmetov je manj in odkupne cene kmetijskih pridelkov se kljub višjim stroškom znižujejo.
Bo do spoznanja prišlo šele, ko Evropi zmanjka hrane?
Zaradi subvencijske politike je ta način nič drugega kot umiranje kmetijstva na obroke. Morda bo spoznanje prišlo prepozno, ko bo v presiti Evropi hrane začelo primanjkovati??? Za porabo kmetijskega denarja je kmet zgolj krivec, ni pa prejemnik denarja zaradi vse več drugih porabnikov.
Po tej logiki, da je hrana poceni, še posebej za bogate, drugih tako ali tako nihče nič ne vpraša, kmet, ki pa zemljo obdeluje, prideluje hrano in skrbi za kultivirano in urejeno krajino, da nam je lepo, ne sme živeti od svojega dela, ampak mora biti odvisen od neposrednih plačil, od katerih najmanj ostane prav zanj.
To je posledica birokratov, ki niso nikoli delali na zemlji, presiti izobilja, in za njimi stojijo trgovski lobiji. Morda bi bila boljša rešitev, da EU zniža davke, ukine subvencije za kmetijstvo in vse službe, ki razdeljujejo ta denar. Kaj kmalu bi se zgodilo pomankanje hrane in potem bi hrana lahko spet postala vrednota. Kot so rekli stari: »Pijan se drugi dan strezni, belega kruha pijan se ne.«
Letos se bo potrjevala skupna kmetijska politika (SKP) za obdobje 2021 do 2027, ko bodo države članice same določile porabo kmetijskega denarja. Sedaj je na potezi odločitev Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), kmetijske stroke in politike, da postavi merila za delitev sredstev.
Ali se bo kmetijski denar delil kot pomoč kmetom, ki zemljo obdelujejo, pridelujejo hrano ali živijo na omejenih območjih in skrbijo za kultivirano krajino, ali pa se bo po ukrepih denar delil za nič, kjer ne bo koristi?
Damjan Zore, Medvode
kandidat SKZ na volitvah v organe KGZS
Powered by Contextual Related Posts
