Naprej na vsebino

Previdno pri kurjenju v naravi in kaj lahko naredimo za manj odpadkov

Planet Zemlja je v resnih težavah, skupaj z njim pa vsi mi. Z vrsto malenkosti lahko močno vplivamo na prihodnost planeta in s tem tudi na lastno prihodnost. Ravnanje z odpadki je ena izmed pomembnih dejavnosti, ki lahko pomembno vplivajo na okolje. Najboljši je tisti odpadek, ki sploh ne nastane. Zato je pomembno, da najprej pometemo pred svojim pragom in storimo vse, kar je v naši moči, da preprečimo nastajanje odpadkov.

Poskrbimo za  življenje z manj odpadki, prispevajmo k blaženju podnebnih sprememb in varujmo naš edini dom, našo Zemljo.

Kurjenje v naravi

Pred nami so suhi in sončni dnevi, ki jih bodo mnogi izkoristili za delo v naravi. Zato je na mestu poziv vsem, naj bodo pri kurjenju vejevja in drugih nenevarnih odpadnih snovi še posebej previdni in odgovorni. Pri požiganju vejevja se nemalokrat zgodi, da ogenj uide izpod nadzora in ogrozi zdravje in življenje ljudi ter njihovo premoženje. Vendar se z odgovornim ravnanjem lahko izognemo požarom v naravi.

Vsi, ki nameravate v teh dneh kuriti v naravnem okolju, morate upoštevati opozorila, da je v Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju določeno, da je treba kurišče v naravnem okolju obdati z negorljivim materialom, ga vsaj meter od zunanjega roba očistiti vseh gorljivih snovi, ves čas kurjenja pa mora biti tudi pod nadzorom polnoletne osebe.

Pozorni moramo biti tudi na to, da je material, ki ga kurimo, dovolj suh. Če kurimo vlažne veje, se vali modrikast dim, ki je strupen za človeka in okolje, ker pri kurjenju nastanejo delci, ki povzročajo katranske emisije (moder dim, ki diši po lesu), ki so rakotvorne in zato škodljive zdravju. Po končanem kurjenju je treba ogenj popolnoma pogasiti.

V Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju je določeno, da je treba kurišče v naravnem okolju obdati z negorljivim materialom, ga vsaj meter od zunanjega roba očistiti vseh gorljivih snovi, ves čas kurjenja pa mora biti tudi pod nadzorom polnoletne osebe. Ob koncu kurjenja je treba ogenj v celoti pogasiti. Vir slike: Lendavainfo.
V Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju je določeno, da je treba kurišče v naravnem okolju obdati z negorljivim materialom, ga vsaj meter od zunanjega roba očistiti vseh gorljivih snovi, ves čas kurjenja pa mora biti tudi pod nadzorom polnoletne osebe. Ob koncu kurjenja je treba ogenj v celoti pogasiti.
Vir slike: Lendavainfo.

Kurjenje žetvenih ostankov zmanjšuje biološko aktivnost tal

Poleg tega je treba vedeti, da kurjenje žetvenih ostankov na njivah zmanjšuje biološko aktivnost tal, zmanjšuje humus v tleh ter onesnažuje okolje. Ostanki, kot so slama, koruznica in drugi rastlinski ostanki, so namreč hrana mikroorganizmom v tleh, zato se namesto kurjenja spodbuja kompostiranje.

Zaradi ognja, ki ne razvije dovolj visoke temperature, se lahko v zrak spuščajo tudi toksični in karcinogeni dimi in saje, poleg tega lahko ogenj in visoke temperature stimulirajo razvoj semena nekaterih trdovratnih vrst plevela. Površina po sežiganju sicer ozeleni, vendar pa se kakovost tal oziroma rodovitne prsti poslabša.

Odpadki ob cestah, poteh in v gozdu

V naravi je tudi vse več odpadkov, ki jih malomarno odvržemo ob cestah, poteh in v gozdu. Ali se tisti trenutek, ko odvržemo pločevinko v gozdu, na gozdni poti, ob cesti, zavedamo, da se gozdne živali dostikrat ranijo na odvrženih pločevinkah, umrejo od lakote, ko se jim glava zatakne vanje, ali poginejo, ker pogoltnejo cigaretne ogorke?

Premalo se zavedamo, da je dve tretjini vseh odloženih odpadkov mogoče predelati ali znova uporabiti. Izjema je embalaža, ki je sestavljena iz večjih kosov različnih materialov in se je ne da predelati. Najlažje je predelati papir, lepenko in organske snovi, steklo in kovine, najtežje plastiko, pri kateri je možnost predelave zelo omejena.

Ali se tisti trenutek, ko odvržemo pločevinko v gozdu, na gozdni poti, ob cesti, zavedamo, da se gozdne živali dostikrat ranijo na odvrženih pločevinkah, umrejo od lakote, ko se jim glava zatakne vanje, ali poginejo, ker pogoltnejo cigaretne ogorke? Vir slike: Pixabay.
Ali se tisti trenutek, ko odvržemo pločevinko v gozdu, na gozdni poti, ob cesti, zavedamo, da se gozdne živali dostikrat ranijo na odvrženih pločevinkah, umrejo od lakote, ko se jim glava zatakne vanje, ali poginejo, ker pogoltnejo cigaretne ogorke?
Vir slike: Pixabay.

Plastika

Plastika predstavlja več kot desetino vseh gospodinjskih odpadkov. Plastične vrečke so med najpogostejšimi vzroki za smrt morskih želv. Želve jih požrejo, ker mislijo, da so meduze, in se tako zadušijo. Veliko plastičnih predmetov ima le nekaj sekund dolgo koristno življenjsko dobo, razpadajo pa stoletja.

Sežiganje plastike na vrtu za hišo je najnevarnejši način odstranjevanja hišnih odpadkov. Pri sežiganju plastike v zrak spustimo nešteto škodljivih ali celo strupenih plinov.

Pri sežigu PVC nastajajo strupeni plini, kot je denimo dioksin. Znanstveniki so dokazali, da je plastika našla pot že v sam človeški organizem. Plastika je postala onesnaževalec slehernega živega bitja. Kot so ugotovili, bi vir plastike v obliki mikroplastike v telo lahko prihajal tudi z uživanjem rib in pitjem iz plastenk.

Organski odpadki

Organski odpadki predstavljajo dobro tretjino gospodinjskih odpadkov. Če biološko razgradljive odpadke kompostiramo sami, dobimo odličen humus, ki ga lahko uporabimo na vrtu ali za sobne rastline.

Aluminij in steklo

Aluminij je kovina, ki je na Zemlji porabimo največ, odkrili pa so ga šele leta 1820. Danes je letno v obtoku okoli 100 milijard pločevink za pijače in večina je aluminijastih. Štiri petine aluminija bi lahko znova predelali, približno toliko pa ga preprosto odvržemo.

Za izdelavo ene tone stekla je potrebnih 140 litrov nafte, zato metanje steklenic v smeti pomeni veliko zapravljanje energije. Energija, ki jo prihranimo s predelavo ene steklenice, zadošča za to, da 100-vatna žarnica sveti štiri ure. Vir slike: Pixabay.
Za izdelavo ene tone stekla je potrebnih 140 litrov nafte, zato metanje steklenic v smeti pomeni veliko zapravljanje energije. Energija, ki jo prihranimo s predelavo ene steklenice, zadošča za to, da 100-vatna žarnica sveti štiri ure.
Vir slike: Pixabay.

Tudi steklo predstavlja približno desetino vseh gospodinjskih odpadkov. Četudi steklo ni škodljivo, razpada zelo dolgo, približno 4000 let. Vsako leto zmečemo stran 28 milijard steklenic in kozarcev. Za izdelavo ene tone stekla je potrebnih 140 litrov nafte, zato metanje steklenic v smeti pomeni veliko zapravljanje energije. Energija, ki jo prihranimo s predelavo ene steklenice, zadošča za to, da 100-vatna žarnica sveti štiri ure.

Stiropor

Sežiganje stiropora sprosti 57 različnih kemičnih spojin, od katerih jih je večina strupenih. Stiropor je nerazgradljiv. Skodelica iz stiropora bo še 500 let onesnaževala površje Zemlje. Stiropor plava na vodi in se drobi na majhne kose, ki jih živali pojedo. Če morska želva poje stiropor, se zaradi vzgona ne more več potopiti, zamaši se ji prebavni trakt, tako da pogine od lakote.

Papir

Papir je ena izmed snovi, ki jih je najlaže predelati in spet uporabiti.

Belila (klor) spadajo med najhujše onesnaževalce okolja, zato z recikliranjem papirja zmanjšamo tudi onesnaževanje vode in zraka. Nekatere vrste papirja je mogoče predelati celo po sedemkrat.

Gume

Velika pridobitev je bila Goodyearjeva iznajdba gume. Za izdelavo pol kilograma surove gume potrebujemo 4,5 kWh energije, za izdelavo pol kilograma predelane gume pa samo 1,3 kWh.

Predelano gumo lahko uporabimo za avtomobilske gume, lepila, izolacijo žic in cevi, zavorne obloge, tekoče trakove, podloge preprog, kolesa za vrtne kosilnice itn. Koščke zmlete gume lahko primešamo asfaltu in z njim tlakujemo ceste, piste, igrišča in tekaške steze. Če asfaltu dodamo gumo, bo imel tlak od 4- do 5-krat daljšo življenjsko dobo.

Če biološko razgradljive odpadke kompostiramo sami, dobimo odličen humus, ki ga lahko uporabimo na vrtu ali za sobne rastline. Vir slike: Pixabay.
Če biološko razgradljive odpadke kompostiramo sami, dobimo odličen humus, ki ga lahko uporabimo na vrtu ali za sobne rastline.
Vir slike: Pixabay.

Kaj lahko naredi vsaj od nas za zmanjševanje onesnaženosti okolja?

Vsak lahko naredi veliko. Navajam le nekaj primerov:

  • Stvari, ki jih ne potrebujemo več, zamenjamo, oddamo, prodamo ali podarimo.
  • Držimo se načela »Preprečuj – zmanjšaj – uporabi znova – recikliraj«.
  • Ko kupujemo, smo pozorni na količino embalaže in jo poskušamo zmanjšati, tako da jo zavrnemo ali pa kupujemo izdelke v embalaži, ki jo je mogoče reciklirati.
  • Odpadke vedno ločujemo na skupine, ki jih je mogoče reciklirati: steklo, papir, plastično embalažo, kovino, pločevinke, biološke/organske odpadke, tekstil.
  • Izberemo embalažo iz naravnih materialov, ki jo je mogoče predelati.
  • Ko gremo v trgovino, imamo s seboj npr. platneno vrečko za večkratno uporabo, poleg tega pa še vrečke za tehtanje zelenjave in sadja, ki jih lahko uporabimo večkrat.
  • Tiskamo in fotokopiramo obojestransko – tako porabimo polovico manj papirja.
  • Na pošti kupimo nalepko za nabiralnik in tako raznašalcem povemo, da ne potrebujemo tiskovin, ki jih nismo naročili.
  • Izrabljene baterije vrnemo v trgovino, kjer smo jih kupili.
  • Kupujemo baterije, ki jih lahko znova polnimo. Polnilec je lahko tudi na sončne celice, tako da sploh ne potrebujemo elektrike.
  • Star avtomobilski akumulator zamenjamo za novega oziroma ga pustimo v prodajalni, da gre v predelavo.
  • Motorno olje menjamo na bencinski črpalki ali pri serviserju – nikakor pa ne sodi v zabojnik za odpadke, v odtok ali na tla.
  • Odslužen avtomobil in odpadne gume oddamo v predelavo.
  • Uporabljajmo bombažne plenice, le redko plenice za enkratno uporabo  –tako smo prijaznejši do okolja in do otrokovega zdravja.
  • Nevarne odpadke hranimo posebej in zunaj dosega otrok. Oddamo jih v akciji organiziranega zbiranja nevarnih odpadkov.
  • Zdravil, ki jim je pretekel rok, ne mečemo v smeti – po občinah organizirajo zbiranje dvakrat letno.
  • Na vrtu kompostiramo oziroma predelujemo organske in zelene odpadke. Predelamo lahko tudi nekatere izdelke iz celuloze (papir, lepenko, celofan in celulozne filtre) ter oblačila iz naravnih vlaken (bombaž, volna in lan); ta strohnijo, če jih zakopljemo v vlažno zemljo.
  • Izbiramo oblačila iz naravnih materialov in se izogibamo sintetičnim in tistim, ki so označena kot mešanica z naravnimi materiali.
  • Vse vrste odpadne bele tehnike, pohištva, talnih oblog, električnih aparatov, koles, žimnice in podobno oddamo na organiziran kosovni odvoz.
  • Vse gradbene odpadke odpeljemo na za to namenjena odlagališča.

Pripravila: Dr. Nada Pavšer, podpredsednica stranke Zeleni Slovenije in koordinatorka gibanja Povežimo Slovenijo

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice