Naprej na vsebino

V letošnjem letu že dve smrtni žrtvi zaradi najdenih NUS

V Sloveniji je veliko ostankov različnih neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS), ki so ostali na naših tleh iz časa prve in druge svetovne vojne, pa tudi iz časa osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Če tudi so neeksplodirana ubojna sredstva starejša od 50 ali 100 let, so zelo nevarna. Ob nepravilnem ravnanju z njimi lahko eksplodirajo in zanetijo požare, porušijo objekte, povzročijo hude telesne poškodbe ali celo smrt.

Zaradi epidemije je bila izvedba preventivnih aktivnosti uprave za zaščito in reševanja s področja varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi v zadnjem letu okrnjena. Na drugi strani pa se je opazno povečalo število najdb in intervencij. Ljudje so v času epidemije imeli več časa za sprehode, pospravljanje, delo na njivah in travnikih, posledično je bilo odkritih več neeksplodiranih ubojnih sredstev.

Žal pa sta se letos, zaradi nepravilnega ravnanja z NUS, zgodili dve smrtni nesreči z eksplozivnimi snovmi. Prva nesreča s smrtnim izidom se je pripetila januarja na Voglarjih in druga v mesecu marcu v Postojni.

NUS najdena v Sloveniji.
NUS najdena v Sloveniji.

Kaj so neeksplodirana ubojna sredstva?

Neeksplodirana ubojna sredstva (NUS) so:

  • eksplozivna sredstva, ki vsebujejo eksplozivne snovi: artilerijska zrna, topovske granate, protipehotne in protioklepne mine, letalske bombe, raketno orožje, morske mine, strelivo za strelno orožje, sredstva za iniciranje in detonatorji;
  • posamezni deli sredstev, navedeni v prejšnji točki: telesa, vžigalniki in eksplozivna polnjenja;
  • sredstva za povzročanje požarov: zažigalni izstrelki, bombe, granate ter druga sredstva in njihovi deli, ki so bili namenjeni povzročanju požarov;
  • sredstva za signalizacijo, osvetljevanje in zadimljenje: pirotehnični izdelki in druga podobna sredstva;
  • eksplozivni materiali: smodnik in razstreliva;
  • kemična bojna sredstva, ki poleg eksploziva vsebujejo bojne strupe.

Med najdbami je največ ročnih bomb, različnih vrst streliva za pehotno orožje, vžigalnikov, protipehotnih in protioklepnih min ter letalskih bomb.

Kje NUS lahko najdemo in zakaj so tako nevarna?

Večino oziroma 55 odstotkov neeksplodiranih ubojnih sredstev v letošnjem letu so našli v severni primorski regiji, sledijo pa ji osrednjeslovenska, gorenjska in dolenjska regija.

Mesta najbolj pogostih najdb NUS v Republiki Sloveniji.
Mesta najbolj pogostih najdb NUS v Republiki Sloveniji.
Vir slike: MORS

Največja verjetnost, da boste naleteli na NUS, je na območju severnoprimorske regije, kjer je med prvo svetovno vojno potekala soška fronta. Hkrati pa ne pozabite, da lahko najdete NUS po vsej državi, na vseh območjih, v hribih, dolinah, gorah, rekah, jezerih in v morju. Med najdbami pa boste našli strelivo, ročne bombe, minometne in tromblonske mine, granate, letalske bombe in morske mine.

Med NUS najdete sredstva, ki se zaradi različnih vzrokov niso aktivirala, in sredstva, ki so bila odvržena, namenoma nastavljena ali podtaknjena. Nanje največkrat naletijo gradbeni delavci in kmetje pri zemeljskih delih ali pri obnavljanju zgradb, pa tudi drugi ljudje pri različnih dejavnostih na območjih nekdanjih bojev.

Tudi tako stara in zarjavela NUS lahko pomenijo smrtno nevarnost, kemična sestava eksploziva je namreč nestabilna in sprožilni mehanizem v sredstvu načet. Najdena sredstva so zaradi časovne oddaljenosti od njihovega nastanka (tudi stoletje in več) zelo nevarna, saj so v eksplozivnih polnitvah kemične spremembe, prožilni mehanizmi pa pogosto poškodovani in korozivni. Zaradi tega večino teh najdenih sredstev uničijo na kraju najdbe oziroma najbližjem primernem kraju.

Vsak dan se odkrije vsaj eno neeksplodirano ubojno sredstvo

Pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi posredujejo skoraj vsak dan. Statistika za obdobje med leti od 2005 do letos kaže, da pripadniki državne enote za varstvo pred NUS opravijo v povprečju več kot eno intervencijo na dan in na dan odstranijo 26,9 kosov teh sredstev v skupni teži 24 kilogramov.

V preteklih šestnajstih letih so pripadniki izvedli 6261 intervencij ter odstranili 131.401,57 kilograma neeksplodiranih ubojnih sredstev. Največ intervencij je spomladi, ko se začnejo gradbena dela in kmetovanje, pri katerih ljudje največkrat naletijo na NUS.

LetoŠtevilo intervencij v letuŠtevilo kosov v letuTeža v kg v letu
200539012.9499559,27
200632912.02911.354,10
200737335976840,9
200836447385938,61
200936310.7489184,79
2010400611010.049
201137342449670
201240651015577,03
201342639617830,11
2014485869014.543,76
201547774398789,02
201645617496948,65
201749432999474,26
201847737778146,64
201944840777531,43
202051135297.878,75
Skupaj6.77296.037139.280,32
Predstavitev trenutnega stanja na področju varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Vir slike: MORS

Zaradi neustreznega ravnanja z NUS v zadnjih letih kar nekaj tragičnih primerov

V preteklih letih se je zaradi neprimernega ravnanja z NUS zgodilo tudi več nesreč, ki so se končale s hudimi telesnimi poškodbami ali celo s smrtjo. Žal za vse tovrstne nesreče ni moč vedeti, saj večino tistih, ki so se poškodovali in utrpeli lažje poškodbe, niso obiskali zdravnika, saj vedo, da so storili kazniv dejanje.

Namestnik poveljnika državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, uprava za zaščito in reševanje, Igor Boh, ob tem dodaja, da se že leta trudijo, da bi se spremenila kazenska politika na tem področju in da bi povzeli prakse tujih držav, kjer se, tudi z zaporom, kaznuje vse, ki želijo NUS vzeti domov, ali celo z njimi preprodajajo. V Sloveniji zaenkrat le-ti dobijo zgolj opozorilo ali opomin.

Glede na tragične primere v zadnjih štirih letih, bi bilo smiselno o spremembi zakonodaje resno premisliti.

Leta 2018 je umrl občana na območju Novega mesta. Domov je pripeljal granato in jo želel deaktivirati. Januarja letos je na Voglarjih umrl občan, ki mu je pri poskusu deaktivacije razneslo francosko topovsko granato iz prve svetovne vojne. 10. marca 2021 je v Postojni umrl občan zaradi hudih poškodb, ko mu je eksplozivni izdelek med demontažo eksplodiral v roki.

Do prave tragedije pa bi lahko prišlo tudi julija 2017, v Vurberku, ko bi lahko eksplodirala 250-kilogramska letalska bomba, ki jo je v družbi svojih otrok našel občan, jo izkopal in nepremišljeno odpeljal kar na svoje domače dvorišče, a so jo strokovnjaki uspeli še pravočasno onesposobiti in s tem preprečiti katastrofo.

Vurberk, letalska bomba.
Vurberk, letalska bomba.
Vir slike: MORS

Kako ravnati, če najdete NUS ali podoben sumljiv predmet

Ob najdbi NUS je pomembno, da se ne ustrašite, ostanete prisebni in ne povzročate panike. Od navzočih zahtevajte, da se mirno umaknejo z nevarnega območja. Preprečite dostop do predmeta, zavarujte kraj najdbe in postavite opozorilni napis ali kako drugače opozorite na nevarnost. Predmete na dvigujte, niti jih ne nosite kam drugam, npr. na policijo, če tudi Zakon o orožjih veleva, da najdeno strelno orožje prinesete na policijsko postajo.

Otrokom onemogočite dostop do kraja najdbe. Kot že omenjeno predmeta se ne dotikate, ga ne prestavljate ali razstavljate. Že najmanjša količina eksploziva lahko povzroči hujšo telesno poškodbo ali celo smrt.

Ko ste kraj zavarovali in označili ga zapustite po isti poti, po kateri ste do njega prišli. V bližini kraja, kjer je nevarni predmet, ne kurite ognja in ne uporabljajte zažigalnih sredstev.

O najdbi NUS čimprej obvestite center za obveščanje na telefonsko številko 112 ali policijo na številko 113. Če vam okoliščine omogočajo, najdbo fotografirajte z mobilnim telefonom in jo posredujte operaterju v klicni center. Ob klicu na številko 112 ali 113 posredujete podatke kdo kliče, kraj najdbe, za kakšen predmet gre z opisom ter ali so ogroženi ljudje in živali.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice