Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu o uzakonjenem postu v Bolgariji, policijski strahovladi v Bosni, centralistični rešitvi invalidskega vprašanja in nemškem načrtu o odplačevanju vojnih dolgov.

V velikonočnem času v letu 1921 je Bolgarija uzakoni dvajsetdnevni post, katerega kršitev je strogo kaznovana. Iz Bosne so prihajale vesti o grozovitostih, ki jih je počela tamkajšnja policija, Nemci so sestavljali načrt za poravnanje vojnih dolgov, beograjski odločevalci pa so beograjskim invalidom namenili dvakrat toliko denarja kot v nekaterih drugih krajih v Kraljevini SHS.

Bolgarija: Do 500 levov kazni za kršitev posta

Bolgarsko narodno sobranje je sprejelo zakon, ki je odrejal, da se mora vso bolgarsko prebivalstvo postiti med 19. in 29. aprilom ter med 10. in 20. majem. Teh dvajset dni nihče ni smel klati nobene živine, za prestopke pa so bile odrejene stroge kazni.

Enkratno prekršitev posta so sankcionirali z globo v višini 500 levov, za drugo kršitev pa je posameznik prejel zaporno kazen, v dolžini do šest mesecev. Izvzeti so bili le bolniki. Bolgarska vlada je povedala, da je vzrok za sprejetje takega zakona predvsem njena obveza, da tekom aprila in maja izroči večje število živine grški in romunski vladi ter Kraljevini SHS.

Bošnjaški poslanec Nurija Pozderac je nagovoril ministra za notranje zadeve v zvezi s skrb vzbujajočim ravnanjem policije in policijsko strahovlado.
Bošnjaški poslanec Nurija Pozderac je nagovoril ministra za notranje zadeve v zvezi s skrb vzbujajočim ravnanjem policije in policijsko strahovlado.
Vir slike: Macenovci

Policijska strahovlada v Bosni

Bošnjaški poslanec Nurija Pozderac je nagovoril ministra za notranje zadeve v zvezi s skrb vzbujajočim ravnanjem policije in policijsko strahovlado. Povedal je, da so žandarji izvršili v Cazinskem kotaru v Bosni razna nasilja nad prebivalci vasi Johovica, Šturlić in Vidovska.

Uradna preiskava, ki jo je opravil odposlanec bošnjaškega ministra za notranje zadeve, je pokazala, da je kmet Bajro Copič iz Šturilića umrl zaradi nasilja policije, kmeta Nasko Dervišović iz Šturlića in Hasan Suljić iz Trzća sta bila težko ranjena, dve ženski pa sta bili posiljeni v orožniški kasarni v Johovici.

Bošnjaški poslanec Nurija Pozderac je opozoril, da morajo biti krivci odpuščeni iz orožniške službe, ki so jo zlorabljali, da mora biti proti njim uvedena kazenska preiskava, da dobijo primerno kazen.

Centralistična rešitev invalidskega vprašanja

Slovenec je poročal o uredbi, s katero so v Kraljevini SHS začasno rešili invalidsko vprašanje, in ki je odrejala, da bodo invalidi v Srbiji prejemali 300 dinarjev, če nimajo hiše in 240 dinarjev če jo imajo. V »novoosvobojenih krajih« so prejemali le 150 oz. 120 dinarjev.

Na drugi strani so 76—100 odstotni invalidi v Srbiji prejemali 140 oziroma 112 dinarjev, v »novoosvobojnih pokrajinah« pa le 70 oz. 56 dinarjev. Slovenec se je zgrozil nad očitnim centralizem uredbe o invalidskem vprašanju.

V Kraljevini SHS začasno rešili invalidsko vprašanje, in ki je odrejala, da bodo invalidi v Srbiji prejemali 300 dinarjev, če nimajo hiše in 240 dinarjev če jo imajo.
V Kraljevini SHS začasno rešili invalidsko vprašanje, in ki je odrejala, da bodo invalidi v Srbiji prejemali 300 dinarjev, če nimajo hiše in 240 dinarjev če jo imajo.
Vir slike: Splet

Nemški načrt

Nemčija je objavila še eno noto s predlogi vlade o reparacijskem vprašanju. Takrat so Nemci izjavili, da so pripravljeni priznati skupno obveznost 50 milijard zlatih mark tedanje vrednosti, plačati pa so bili pripravljeni v anuitetah, primernih njihovi zmožnosti in v skupnem znesku 200 milijard zlatih mark.

Nemčija naj bi takoj najela mednarodno posojilo, čigar dohodki bi se dali zaveznikom na razpolago. Znesek, ki naj bi ga posojilo pokrilo, bi Nemčija obrestovala in amortizirala po svojih zmožnostih. Nemčija je izjavila, da bi se z namenom čim prejšnjega plačila ostanka vsote udeležila pri obnovi razdejanih pokrajin prizadetih držav in sama plačala stroške tega dela.

Po Slovenčevih besedah je v svoji noti pokazala pripravljenost za prevzem strokovnih del v korist oškodovanih držav, po svojih zmožnostih pa je bila pripravljena prevzeti obveznosti zaveznikov, ki jih imajo slednji do Združenih držav Amerike, v kolikor bi ZDA in zavezniška država tako zahtevali.

Nemčija je svoje predloge dojemala za izvedljive, v kolikor bi bili zavezniki voljni vključiti nemško gospodarstvo k svobodnemu svetovnemu prometu in v kolikor zavezniške države ne bi namenoma sabotirale razvoja nemške produkcije.

S sprejetjem teh predlogov naj bi prenehale vse druge obveznosti Nemčije za namene obnove, nemško zasebno imetje v tujini pa naj bi vnovič postalo prosto.  

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice