Naprej na vsebino

Vreme dol tišči

Vreme je pogosta tema pogovorov. O vremenu govorimo, ko nam zmanjka drugih tem z znanci ali z naključnimi mimoidočimi, ko se nam zdi, da moramo nekaj reči, nismo pa čisto prepričani o čem bi se bilo dobro pogovarjati. Pogosto tudi slišimo koga reči, da je »vremenski« ali pa se celo sami potožimo, da nas »to vreme ubija«. Naše babice so včasih rekle, da vreme »dol tišči«. Pa je na tem kaj resnice? Kako in zakaj vreme vpliva na nas?

Vreme vpliva na življenje na sploh

Vreme oziroma podnebje vpliva na življenje na sploh. Poselitev prebivalstva je gostejša tam, kjer so podnebni pogoji ugodni. Prve civilizacije so se razvile v krajih, kjer so bili pogoji ugodni za razvoj kmetijstva. Prav tako vreme ali, drugače rečeno, podnebje vpliva tudi na naše življenjske navade in prebivališča. Ni vsaka gradnja primerna za območje, na katerem živimo. Nenazadnje vreme vpliva tudi na to, ali bomo v hiši potrebovali ogrevanje ali hlajenje.

Poleg vpliva podnebja pa smo podvrženi tudi neurjem in ekstremnim vremenskim dogodkom, ki imajo zagotovo velik vpliv na naša življenja. Tudi prostočasne aktivnosti načrtujemo glede na vreme. Vsem poznan je vpliv vročinskih valov, ki zmanjšujejo zbranost, storilnost ter zaostrujejo nekatera bolezenska stanja.

Vpliv vremena na živa bitja se imenuje biovreme. Pri biovremenu gre za vpliv vremena na rastline, živali in ljudi in zanimivo je, da je vpliv vremena na rastline veliko bolj raziskan kot vpliv vremena na ljudi.

Napoved slabšega počutja je tudi del vremenske napovedi

Že ob sami vremenski napovedi pogosto zasledimo, da bo vreme vplivalo tudi na počutje ljudi. Pri biovremenskih napovedih meteorologi porabljajo klasifikacije vremenskih tipov. Pri tem se poleg vremenskih pojavov, ki jih lahko sami opazimo, saj so tik nad nami, upoštevajo tudi razmere več kilometrov visoko v ozračju.

Vreme vpliva na zbranost, razpoloženje, na to, kako hitro se bomo utrudili, na nemir, potrtost in podobno. Pogost je tudi vpliv vremena na motnje spanca. Vir slike: Pixabay.
Vreme vpliva na zbranost, razpoloženje, na to, kako hitro se bomo utrudili, na nemir, potrtost in podobno. Pogost je tudi vpliv vremena na motnje spanca.
Vir slike: Pixabay.

Ljudje smo sicer različno občutljivi na spremembe vremena. Hude posledice vremenskih sprememb so sicer redke. V splošnem velja, da so na vremenske spremembe najbolj občutljivi otroci v zgodnji življenjski dobi (lahko se tudi poveča pogostost krčev, kolike), kronični bolniki, rekonvalescenti in starostniki.

Vreme pa vpliva tudi na ljudi, ki so sicer zdravi. Pogosto vpliva na zbranost, razpoloženje, na to, kako hitro se bomo utrudili, na nemir, potrtost in podobno. Pogost je tudi vpliv vremena na motnje spanca. Veliko pa je odvisno tudi od našega življenjskega sloga. Bolj kot smo v stresu, manj kot poslušamo lastno telo, bolj nas bo (vsaj praviloma) vremenska sprememba prizadela.

Poleg spremembe v temperaturi je pogosto razlog za slabše počutje tudi smer vetra ali pa celo prekritost neba z oblaki. 

Vpliv vremena na različna bolezenska stanja

Kot že rečeno, nismo vsi enako občutljivi na spremembe vremena. Tako kot pri večini drugih vplivov, na reakcijo telesa vpliva tudi to, kar imamo »prednaloženo«. Zaradi vremena seveda ne zbolimo, lahko pa vreme deluje kot sprožitelj neke bolezni, če zanjo že obstajajo pogoji. Ali pa vpliva na poslabšanje simptomov.

Vpliv vremena na krvni pritisk – ob zniževanju atmosferskega tlaka se zmanjša tudi krvni tlak, ki lahko povzroči omotico, utrujenost, glasno bitje srca, omedlevico, čezmerno znojenje, motnje vida, zaspanost in depresijo. Tudi pretirano povišan barometrski tlak lahko povzroči neprijeten glavobol.

V delu leta, ko se dnevi daljšajo, dodatna izpostavitev večji količini svetlobe lahko povzroči nastanek migrenskih glavobolov. Na neprijetne glavobole pa lahko vpliva tudi visoka koncentracija cvetnega prahu.

Biometeorologist Grady Dixon, ki preiskuje povezanost vremena z emocionalnim stanjem človeka je opazil, da je nagnjenje k samomorilnosti in samopoškodbam pogostejše v nekaterih obdobjih leta (konec pomladi in v začetku poletja).

Vreme vpliva tudi na astmo in alergije. Padavine sperejo cvetni prah iz zraka, zato ob deževnem vremenu pričakujemo manj alergijskih težav zaradi cvetnega prahu kot ob sončnem vremenu. Pri kratkotrajnih plohah in nevihtah, ki sicer sperejo cvetni prah, a se le-ta takoj za tem začne spet dvigati, pa se lahko zgodi, da se ves cvetni prah dvigne v spodnjo plast zraka in so lahko težave v tem primeru hujše kot pred ploho.

Takoj po kratkotrajni plohi se lahko zgodi, da je v zraku še več cvetnega praha kot pred ploho, kar povzroči še večje alergijske reakcije. Vir slike: Pixabay.
Takoj po kratkotrajni plohi se lahko zgodi, da je v zraku še več cvetnega praha kot pred ploho, kar povzroči še večje alergijske reakcije.
Vir slike: Pixabay.

Nenadna sprememba v barometričnem tlaku se lahko odraža v neprijetni bolečini v sklepih. To lahko ponavadi začutite tik pred nevihto. Prav tako lahko neprijetno vpliva na sklepe tudi mrzlo vreme, ki zgosti sklepno tekočino. Podobne bolečine se pogosto pojavljajo tudi na mestu zaceljenih zlomov kosti.

Med mrzlimi frontami se poveča viskoznost krvi, zato je nadzor nad krvnim sladkorjem otežen in lahko oteži stanje bolnika s sladkorno boleznijo. Mrzlo vreme vpliva tudi na porabo rjavega maščevja, ki nam sicer pomaga pri hujšanju.  

V poletnih mesecih, ko so temperature pogosto zelo visoke, se poveča tudi možnost srčnega infarkta. Vroče in vlažno vreme tudi izredno neugodno vpliva na človeško dihalno funkcijo, še posebno pri tistih, ki imajo bolezni pljuč.

V času vremenskih sprememb se tudi pogosto prehladimo. To je posledica nepripravljenosti na tovrstno temperaturno spremembo ali pa je le posledica »nepripravljenosti« človeškega organizma nasploh. Virus gripe je v mrzlem vremenu tudi bolj mobilen, tudi zaradi tega, ker se več časa zadržujemo v zaprtih in ogrevanih prostorih.

Vplivov vremena na človeško počutje je ogromno. Dovzetnost za vremenske vplive pa se lahko poveča tudi ob bolezni in v času okrevanja, pod vplivom fizičnega in psihičnega stresa, neustrezni prehrani, v začetnem življenjskem obdobju in kasneje z leti. Tako da ste lahko kdaj pa kdaj mirne vesti »sitni« tudi kar tako, oziroma zaradi vremena.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice