Naprej na vsebino

WHO in ILO ocenjujeta, da prekomerno delo ubije 750.000 ljudi letno

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Mednarodna organizacija dela (ILO) sta objavili poročilo študije, v katerem ocenjujeta, da je leta 2016 zaradi 55-urnega ali še daljšega delovnega tedna za posledicami možganske kapi umrlo 398.000 ljudi, zaradi srčno-žilnih bolezni pa okoli 347.000. Te številke predstavljajo kar 29-odstotno povečanje smrti zaradi prekomernega delovnega časa v primerjavi z letom 2000.

Po oceni obeh organizacij, ki temelji na študiji izvedeni v 194 državah sveta in je zajela kar 1,6 milijona ljudi, zaradi predolgih delavnikov vsako leto v svetu umre stotisoče ljudi. Ob tej priložnosti je generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus pozval vlade, delodajalce in delojemalce naj skupaj dosežejo dogovor o omejitvah, ki bodo zaščitile delovne ljudi.

Še posebej zaskrbljujoče je stanje na vzhodu in jugovzhodu Azije, v Indiji ter v nekaterih državah Afrike in Južne Amerike, medtem ko so razmere v Severni Ameriki in Evropi bistveno boljše, saj so tam delavci zakonsko bolje zaščiteni.

Prekomerno delo povzroča več smrti kot poškodbe na delovnem mestu

Organizaciji WHO in ILO ugotavljata, da je bilo skupno v svetu izgubljenih več kot 23 milijonov zdravih let življenja. Te številke presegajo številke poškodb ali nepravilnih obremenitev, ki so doslej veljale za glavne povzročitelje škodljivih posledic za zdravje ljudi na delovnem mestu.

Leta 2016 je bilo 488 milijonov ljudi ali 8,9 odstotka svetovnega prebivalstva izpostavljenega dolgemu delovnemu času – več kot 55 ur tedensko. Ocenjujejo, da je tej izpostavljenosti mogoče pripisati 745.194 smrtnih primerov. Deleži smrti, ki jih je mogoče pripisati posledicam predolgega delovnega časa, je bil pri srčno-žilnih boleznih 3,7 % , pri možganski kapi pa med 6,4 – 7,5 %.

Prekomerno delo poveča tveganje za srčno-žilne bolezni in možgansko kap.  Vir slike: iStock.
Prekomerno delo poveča tveganje za srčno-žilne bolezni in možgansko kap.
Vir slike: iStock.

Študija je pokazala, da je bila večina smrtnih žrtev (72 %) med moškimi srednjih let ali starejših. Do smrti je pogosto prišlo kasneje v življenju, včasih tudi desetletje po tem, ko so že prenehali delati predolge delovnike.

Poleg neposrednih smrti so delavci, ki so delali preveč, izgubili tudi 23,3 milijona zdravih življenjskih let. Ta leta so bila izgubljena zaradi srčno-žilnih bolezni in možganske kapi.

V primeru 55- ali večurnega delovnega tedna se močno poveča tveganje srčno-žilnih bolezni

Tveganje srčno-žilnih bolezni se v primeru 55- ali večurnega delovnega tedna močno poveča, kar je po eni strani posledica fizičnih in psihičnih obremenitev, po drugi strani pa tudi posrednih dejavnikov, kot so kajenje, uživanje alkohola ter pomanjkanje gibanja in spanja, je pojasnil soavtor raziskave Jian Li z Univerze Kalifornija v ameriškem Los Angelesu.

Prekomerne ure dela in neustrezna obdobja počitka in okrevanja med posameznimi delovnimi dnevi poleg tega, da škoduje zdravju delavcev, tudi poveča tveganje za delovne nesreče, saj utrujeni delavci ne morejo biti tako zbrani, kot bi morali biti. Tako se s podaljševanjem delovnega časa niža tudi produktivnost zaposlenih.

V mnogih delih sveta, opozarja Mednarodna organizacija dela (ILO), obstaja povezava med nizkimi plačami in prekomernim delovnim časom. Dolg delovni čas, ki je poleg vsega še slabo plačan, delavcem preprečuje ustrezen počitek, izpolnjevanje družinskih obveznosti in udejstvovanje v skupnosti.

Mednarodna organizaicija dela opozarja, da je v mnogih delih sveta prekomerno delo povezano z nizkimi plačami. Vir slike: Thinkstock.
Mednarodna organizaicija dela opozarja, da je v mnogih delih sveta prekomerno delo povezano z nizkimi plačami.
Vir slike: Thinkstock.

Najverjetneje se bo zaradi posledic epidemije covida-19 stanje še poslabšalo

Študija je zajela obdobje od 2000 do 2016 in tako ni vključevala obdobja pandemije covida-19. WHO svari, da sta povečan obseg dela na daljavo, pri katerem se težko ločuje delovni čas od prostega časa, in zaustavitev ter nato ponoven zagon svetovnega gospodarstva, tveganje še povečala. Po ocenah WHO vsaj devet odstotkov ljudi dela več kot 55 ur na teden. Marsikje je razlog za to tudi odpuščanje oziroma zmanjšanje delovne sile in povečan obseg dela za tiste, ki so ostali.

Epidemiološke študije so pokazale, da so med negativnimi učinki dolgega delovnega časa poleg povečanega tveganja za bolezni srca in ožilja tudi kronična utrujenost, stres, depresije, tesnoba, visok krvni tlak in slabša kakovost spanja. Pogosto pa te stiske vodijo tudi v uživanje alkohola in kajenje.

Raziskave kažejo, da je delo od doma delovnemu času dodalo kar nekaj ur

Študija, ki jo je v začetku leta 2021 opravil ponudnik storitev navideznega zasebnega omrežja NordVPN Teams, je pokazala, da se je povprečni čas, ki ga zaposleni preživijo pri delu na daljavo v ZDA, Veliki Britaniji, Kanadi in Avstriji, od začetka pandemije covida-19 povečal za več kot dve uri na dan. Podatke so pridobili od strežnikov podjetij.

Druga raziskava, ki jo je izvedlo podjetje za team building Wildgoose, je pokazala, da naj bi v zadnjem letu 44 odstotkov zaposlenih v Združenem kraljestvu delalo več kot pred pandemijo koronavirusa. Najbolj so delovno obremenitev svojih zaposlenih povečevala srednja podjetja. Raziskava je zajela zaposlene v 133 podjetjih. Raziskava pa je pokazala tudi, da so delovne obremenitve mnogo lažje prenesli tisti zaposleni, ki redno telovadijo in tudi sicer živijo bolj zdravo.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice