Naprej na vsebino

Varna hrana danes za zdrav jutri

Obeležujemo tretji svetovni dan varnosti hrane in tokratni slogan je zelo zgovoren: »Varna hrana danes za zdrav jutri«. Vse kar zaužijemo, vpliva na naše počutje kratkoročno, na naše zdravje pa tudi na precej daljši rok. Varna hrana prispeva k zdravemu življenju, zdravemu gospodarstvu, zdravemu planetu in zdravi prihodnosti – in kot taka zadeva prav vse ljudi.

V Zvezi potrošnikov Slovenije so poudarili, da: »Zaradi približno 200 različnih vrst bolezni, povzročenih z zastrupljeno hrano, po podatkih WHO na svetu vsako leto zboli 600 milijonov ljudi, od tega 23 milijonov v Evropi. Zaradi zastrupitve s hrano vsako leto umre 420.000 ljudi, od tega 4600 v Evropi.«

Na tem mestu se bo verjetno marsikdo oglasil in poudaril, da so te številke majhne v primerjavi s tistimi, koliko ljudi umre zaradi lakote, pri čemer pa je treba vedeti, da pojem varne hrane sicer laično pogosto zamenjujemo s pojmom dovolj hrane (navadno govorimo o prehranski varnosti), a to dvoje še zdaleč ni isto. To zgolj ponovno dokazuje tudi trditev prof. dr. Petra Rasporja, ki je na razpravi Prehranska varnost in varna hrana v organizaciji Wilfried Martens Centra za evropske študije in Inštituta dr. Antona Korošca izpostavil nujnost vseživljenjskega izobraževanja o zdravi prehrani. V osnovni šoli je še nekaj poudarka na zdravi prehrani, učenju o tem, od kje hrana sploh pride, kasneje pa to začne šepati, dokler na višjih ravneh izobraževanja popolnoma ne zamre.

Medtem, ko smo na vsakem koraku izpostavljeni informacijam o tem, kako škodljiva sta alkohol in tobak, pa tudi onesnažen zrak in voda, o hrani na tak način govorimo bistveno premalo in pravzaprav redko razmišljamo o tem, kaj jemo. Koliko kilometrov je prepotovalo živilo, preden smo iz njega pripravili obrok in ga postavili na mizo? S čim je bil zaščiten krompir, da je na videz svež prispel iz Egipta? Koliko krat se je med prevozom z druge celine odtajala govedina? Kako sveže je pravzaprav jabolko, ki je na videz »sveže«?

Varna hrana: Kako pogosto namenimo pozornost temu, koliko kilometrov je prepotovalo živilo, preden smo iz njega pripravili obrok in ga postavili na mizo? Vir slike: Pixabay.
Varna hrana: Kako pogosto namenimo pozornost temu, koliko kilometrov je prepotovalo živilo, preden smo iz njega pripravili obrok in ga postavili na mizo? Vir slike: Pixabay.

Načeloma dražja, a naložba na dolgi rok

Lokalno pridelana hrana, kupljena pri kmetu doma ali v specializiranih trgovinah, ki taka živila ponujajo, je načeloma res da dražja, kot tista, ki je pripeljana v velikih količinah in od daleč. Res je, da hrana že tako ali tako veliko stane in je zato v gospodinjstvu največji strošek, zato si marsikdo ne more privoščiti, da bi posegel po dražji ponudbi. Pa vendar je morda bolje kdaj pojesti kak jogurt manj in tistega res zdravega.

Slovenska ljudska stranka (SLS) že leta opozarja na to, da je le lokalno pridelana hrana največji garant za varno hrano. Ko hrano kupimo tako, da vemo, od koga jo kupimo, ko sami vidimo, kako je bila hrana pridelana, šele takrat lahko razumemo celoten cikel in se lahko aktivno vključimo v prehransko verigo – s povpraševanjem pa tudi vplivamo na ponudbo.  Večji poudarek kot bomo dali lokalno pridelani hrani, več je bo na tržišču, kar bo najverjetneje vplivalo tudi na samo ceno.

Medtem, ko nam ni težko dati več za boljši avto, tudi ne za boljše čevlje, ki bodo zato najverjetneje zdržali vsaj dve ali tri sezone, smo pri tem, kaj vnašamo v svoje telo, bistveno manj izbirčni. Pozabljamo, da je naše telo tempelj, zdravje pa bistvo, brez katerega nič drugega ni pomembno. Ko zbolimo, nam ne najboljši avto in ne omara polna čevljev ne pomeni nič. A ljudje običajno moramo najprej zboleti, da se tega zavemo.

Varnost hrane je skupna odgovornost deležnikov v prehranski verigi

Glavno sporočilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ob svetovnem dnevu varnosti hrane je, da je varnost hrane skupna odgovornost vseh deležnikov v prehranski verigi. Hrana je namreč lahko varna le s skupnimi prizadevanji pristojnih organov in vseh, ki hrano pridelujejo, predelujejo, prevažajo, shranjujejo, prodajajo, pripravljajo, strežejo in tudi uživajo.

WHO poziva vlade, da zagotovijo oziroma ustvarijo pogoje za to, da bo na voljo varna in hranljiva hrana za vse. Kmetovalci in proizvajalci hrane morajo sprejeti dobre prakse in poskrbeti, da je hrana pridelana na varen način. Prevozniki, pripravljavci in ponudniki hrane morajo poskrbeti, da hrana v vseh procesih ostane varna. Potrošniki se morajo naučiti in zavedati, kaj je varna hrana in kakšen je njen pomen. Prav tako pa morajo delovati tudi nadzor in pravočasno informiranje potrošnikov o varnosti hrane in s tem povezanimi tveganji.

Tudi, ko hrano prinesemo domov, je pomembno, kako ravnamo z njo. Pa tudi, kako jo zaužijemo - da bo varna in zdrava. Vir slike: Pixabay.
Tudi, ko hrano prinesemo domov, je pomembno, kako ravnamo z njo. Pa tudi, kako jo zaužijemo – da bo varna in zdrava.
Vir slike: Pixabay.

Kako lahko za varno hrano poskrbimo doma?

Na prvem mestu je pomembno, kakšno hrano sploh prinesemo domov. Dandanes lahko jagode kupimo vse mesece v letu, čeprav vsi vemo, da so v naših krajih pravzaprav poletni sadež. Mlad krompir lahko kupimo že decembra, čeprav vemo, da v naših klimatskih razmerah v tem času ne more zrasti. V obeh primerih je živilo prepotovalo mnoge kilometre. Še vedno je užitno in hranilno, ampak, a je tudi sveže in zdravo?

Navajeni smo, da kupujemo z očmi. Tudi hrano. Ko solato odrežemo doma na vrtu in jo pustimo na kuhinjskem pultu čakati eno uro, bo uvela. Kako torej lahko katerikoli dan dneva, ne le takoj po dostavi, v nakupovalnih centrih izbiramo med popolnoma svežimi glavami solate? In kako pogosto raje izberemo tako solato, kot tisto na tržnici, ki je prepotovala le malo kilometrov, a je uvela? Neškropljena jabolka so pikasta in niso tako lepa, kot tista, ki se povoščeno bleščijo na prodajnih policah, toda, katera so bolj sveža? In katera so bolj zdrava?

Pa tudi, ko hrano prinesemo domov, je pomembno, kako ravnamo z njo.

  • Poskrbimo za ustrezno osebno higieno. Za preprečevanje prenosa okužb je najpomembnejša higiena rok. Pred in po vsakem rokovanju z živili si roke temeljito umijmo.
  • Z rednim čiščenjem vzdržujmo čistočo na pripomočkih in površinah za pripravo in shranjevanje hrane.
  • Surova in toplotno obdelana živila ustrezno ločujmo, s tem preprečimo nastanek navzkrižnega onesnaženja.
  • Živila shranjujmo v ustreznem temperaturnem območju, v hladilniku vzdržujmo temperaturo pod 5 °C.
  • Pri pripravi hrane pazimo, da jo toplotno obdelamo do ustrezne središčne temperature.

Pomembno pa je tudi, kako hrano zaužijemo. V prijetni družbi in počasi zaužit obrok, bo na naše počutje in zdravje deloval bistveno bolj blagodejno, kot na hitro ali celo pred ekranom zaužita hrana.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice