Naprej na vsebino

Škofovska služba je poslanstvo

Dosedanji profesor s teološke fakultete, dr. Maksimilijan Matjaž je, potem ko je bil zadnjo majsko nedeljo posvečen v novega celjskega škofa – v začetku marca ga je imenoval papež Frančišek – krepko zavihal rokave in se lotil svoje nove službe. Kako se je bo lotil, v kakšnem stanju je prevzel celjsko škofijo, predvsem pa, kaj škof dela, v temle pogovoru.

Za svoje geslo ste si izbrali misel iz Janezovega evangelija – oče poveličaj svoje ime zakaj prav to geslo?

Morda je zadaj kakšna širša zgodba, lahko pa povem na kratko. Sem biblicist, to je moja teološka, strokovna, profesionalna in osebna profesija, poklicanost. Sveto pismo mi je blizu, verjetno sem bil zaradi teh bibličnih preferenc tudi izbran za to mesto. Ta misel je iz sredine Janezovega evangelija, ki kot celota hoče pokazati, kaj je Jezusovo poslanstvo. Da bi oznanil Boga kot usmiljenega očeta in da bi se v njem prepoznali tudi ljudje kot božji sinovi. Na nek način gre za iskanje pravega imena za Boga, kdo v resnici Bog je. Čutim, da je eno od glavnih poslanstev škofa, da pomaga pri razločevanju, pri iskanju poslanstva, ki ga ima vsak človek. Želim si, da bi smel sodelovati pri tem.

V kakšnem stanju ste prevzeli celjsko škofijo? Nekaj mesecev manj kot tri leta je bila sicer pod skrbno roko škofijskega upravitelja g. Metličarja, pa vendar škofijski upravitelj ni škof in ključnih odločitev ne more sprejeti. V kakšnem stanju je torej škofija?

Omenili ste gospoda Metličarja. On je bil pravi človek na pravem mestu, ob pravem času. S svojo milino, človeško bližino, potrpežljivostjo, po eni strani za potrebe vernikov in duhovnikov na drugi strani. Je pa res, da temeljnih odločitev v odsotnosti škofa ni mogel storiti. Temeljno stanje zdaj je stanje velikega pričakovanja. Ljudje in tudi duhovniki pričakujejo nov zagon in nov veter, novo pomlad. Težko govorimo, da bo en človek prinesel pomlad, vendar pričakujemo ta naravni ciklus, od pomladi do zime. To spada v človekovo življenje. Ta pričakovanja so zdaj upravičena in če so ljudje pripravljeni na spremembe, Božji duh pokaže svoje sadove. Po drugi strani pa je realnost, da smo v pokorona krizi, kjer se je tudi cerkveno življenje moralo organizirati drugače. Tisto, kar je bilo prej samo po sebi umevno, torej zunanja navzočnost cerkve z obredi – vse to se je zmanjšalo. Ljudje so se preselili k osebnim ognjiščem, kar samo po sebi nima le negativnih posledic, ni le slabo. Zdaj smo se obrnili navznoter, v duhovnost, kar ni vezano na zunanje strukture, pač pa iščemo nove poti. Vse to je treba upoštevati.

Tretji vidik je človeško in številčno stanje v cerkvi, število vernikov in duhovnikov je veliko manjše kot je bilo, župnijske strukture pa imamo še stare. V vsaki vasici je morala biti cerkev. Danes to predstavlja izziv, kako te strukture dostojno vzdrževati. Vedno bolj pa spoznavamo, da se jih bomo morali počasi osvobajati. Tu je kar nekaj pričakovanj, med duhovniki in tudi med verniki.

Sem biblicist, to je moja teološka, strokovna, profesionalna in osebna profesija, poklicanost. Sveto pismo mi je blizu, verjetno sem bil zaradi teh bibličnih preferenc tudi izbran za to mesto.
Sem biblicist, to je moja teološka, strokovna, profesionalna in osebna profesija, poklicanost. Sveto pismo mi je blizu, verjetno sem bil zaradi teh bibličnih preferenc tudi izbran za to mesto.
Vir slike: Kozjansko

Ste že skoraj odgovorili na vprašanje, kaj prinaša ta nova služba. Vešči ste v teologiji in poznavanju svetih knjig in predani naporom za izobrazbo duhovščine, kot je zapisal papež Frančišek v svojem odloku – okoliščine ste razložili, vendar še vprašanje, v katere smeri bodo šle spremembe, in še dodatek k vprašanju – kdaj bomo pred oltarjem videli tudi ženske. Ni odvisno od vas, je pa nekaj že rekel na to temo sveti oče Frančišek.

Pri oltarju, ob oltarju že zdaj vidimo več žensk kot moških, vendar ste z vprašanjem mislili nekaj drugega,

ne s polnimi pooblastili kot duhovnice…

To pa je drugo vprašanje, tudi to ste pravilno ugotovili, da to ne presega le mene, pač pa tudi Svetega očeta. Gre za širše vprašanje cerkve, ki se rešuje na sinodalni način. O tem bomo gotovo še govorili. Z mojim imenovanjem sovpada splošna razprava, sinoda, ki jo je pred kratkim sprožil papež Frančišek (začela se bo jeseni prihodnje leto, op. avt.). Marsikatera tema bo v tem procesu odprta. Vprašanje pa je, kako konkretno se je bomo lotili. Veseli me, da ste zaznali, kaj je bilo moje poslanstvo. Bil sem razlagalec in raziskovalec svetega pisma, biblicist, rečemo v stroki in to bom verjetno ostal vse življenje. Zato je prva usmeritev, da se moramo mi, duhovniki na novo prešteti in poglobiti razmišljanja o svojih temeljnih poslanstvih. Da bomo zmogli še bolj jasno in živo razločevati, kaj je tisto, za kar smo poklicani, zakaj smo koristni in zakaj nas človek potrebuje. In kje so stvari, ki smo se jih oprijeli »silom prilike«, tudi zaradi napačnega razvoja v zgodovini. Priznam, da čutim velik privilegij, ker je prenova vedno izhajala iz večjega premisleka o izvorih. In naš izvor je sveto pismo. In vedno znova se bomo vračali tja. Moja naloga je, da skupaj z duhovniki skušam začutiti svoje korenine. Tudi druge stvari se bodo potem urejale same po sebi. Tudi participacija, ki ste jo omenjali, torej zavest, da smo cerkev vsi, bo bolj živa.

Zdaj se škof seli, bere papirje, obiskuje prve najožje sodelavce. Trenutno sem tukaj sam.
Zdaj se škof seli, bere papirje, obiskuje prve najožje sodelavce. Trenutno sem tukaj sam.
Vir slike: Aleteia

Kako naj se prebiranja Svetega pisma loti nekdo, ki ga je sicer tu in tam odprl, pa ni zmogel naprej , zdaj pa čuti, da bi se knjige knjig moral lotiti sistematično. Naj začne pri Genezi – na začetku, na koncu – v Razodetju, kjer se mu odpre ali obstaja še kakšna četrta pot?

Hvaležen sem vam za to vprašanje, da ste se potrudili videti mojo ljubezen do Svetega pisma. Načelno ga lahko odpreš kjerkoli in ti bo beseda spregovorila. Smo pa ljudje različni, z različnimi razpoloženji in ne le katakterji in značaji. Na kratko: nekoga, ki ga zelo nagovarja pesniški, poetični pristop do Boga in molitve, ga bo nagovorila Knjiga psalmov. So ljudje, ki iščejo modrosti, misli. Spomnim se – ko sem bil še otrok, so krožile knjige izrekov, svetopisemske misli, ki smo jih rabili, ko smo želeli napisati kakšno voščilo. Za to rabo je Knjiga modrosti, Knjiga pregovorov, Sirahova knjiga itd. – imamo torej modrostno literaturo. Tisti, ki bi rad izvedel kaj več o prvi krščanske skupnosti, se bo lotil Apostolskih del. Kdor bi rad storil korak naprej in ga zanima Jezusova zgodba, bo bral Janezov evangelij. Pristopov je veliko. Morda še ena stvar, ki jo lahko omenim: Sveto pismo postane res čudežna knjiga, ko je ne bereš sam, ampak ko to besedo deliš z drugimi. Pred časom sem vodil poleg svojega dela na fakulteti tudi biblične skupine in predavanja za laike, torej splošno populacijo. Po naključju smo pred leti glavni projekt biblične šole zagnali prav v Celju. To šolo smo imenovali Evangelij Gaudium. vezano je bilo na učenje papeža Frančiška. Na nek način bom s tem delom nadaljeval. Tisti, ki bi želeli spoznati Sveto pismo, jim bomo dali možnost in priložnost, da jo spoznajo.

Biti škof ni čast, ampak služenje in prva naloga škofa je biti koristen svojim ljudem, tudi to je bilo slišati na vašem posvečenju. Ampak vendarle splošno, laično vprašanje: veliko ljudi se sprašuje, kaj pravzaprav škof dela?

Gotovo boste razumeli, da bi mi morali takšno vprašanje postaviti čez kakšno leto. Zdaj se škof seli, bere papirje, obiskuje prve najožje sodelavce. Trenutno sem tukaj sam. Danes je sobota, stanujem tu, v prvem nadstropju stavbe Mohorjeve družbe v Celju, kjer ima škofija uradne prostore. Najožji sodelavci bodo prišli v ponedeljek. Zdaj imam čas za knjige, za obiske in za sprejeme. V teh prvih dneh sem bolj odprtih oči in ušes in poslušam. Govori se, da je škofovska služba čast, da je breme, pravzaprav je to poslanstvo. Da poskušaš biti – voditelj, se sliši težko, oče pa se sliši patetično. Da si blizu ljudem. Odgovoren sem za duhovnike in vernike krajevne celjske škofije in poskušal se bom s človeškim odnosom tega poslanstva učiti in ga živeti.

In vaša profesura v bodoče – boste še naprej profesor na fakulteti?

Kot profesor v nadaljevanju v polnem pomenu besede ne bom mogel biti, ker me bo zdajšnja služba preveč zasedla. Bom pa še v pomoč svojim kolegom, ker je bilo za njih, za našo svetopisemsko katedro to imenovanje presenečenje. In ker sem predstojnik te biblične katedre, si predstavljate, da je potreben nek čas, da se reorganiziramo biblicistika je disciplina, ki terja daljšo pripravo, predvsem pa je čez noč zanjo težko dobiti bolj izkušene strokovnjake.

In še vaše sporočilo vernikom

Z veseljem! Najprej bi jih lepo pozdravil in jim zaželel, naj živijo svoje življenje pristno in polno, s tem tudi svoje krščansko življenje ter svojo vero. Moja naloga je, da jim pri tem pomagam, da sem jim v podporo. Tudi tako, da bomo reševali takšne tehniške stvari, čeprav bodo te v ozadju. Želel bi, da sem jim v iskanju, upanju in hrepenenju blizu, da vidijo v meni zaveznika, na katerega se vedno lahko obrnejo.

Naj vas spremlja Božji blagoslov in naj vas varuje Marijino varstvo. Hvala za pogovor.

Hvala tudi vam.

Boža Herek

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice