Naprej na vsebino

Vlada sprejela interventni zakon za pomoč turizmu

Ker se posledice epidemije covid-19 še vedno odražajo v številnih gospodarskih panogah, je bilo treba sprejeti nov intervencijski zakon na področju turizma in gostinstva. Njegov namen je ohraniti čim več delovnih mest in zagotoviti likvidnost gospodarstva. Z njim se je potrdilo podaljšanje nekaterih obstoječih ukrepov in sprejelo nekatere dodatne, za katere je bilo ugotovljeno, da so potrebni.

Če je prvotni predlog interventnega zakona predvideval 400 milijonov sredstev, ki naj bi se jih porabilo v te namene, predvideva sprejeta verzija le 243,5 milijona porabe sredstev. Temeljni dohodek, nadomestila za čakanje na delo in enkratni dodatek za turizem v njem niso več vključeni.

Preberite tudi:

Skupina G7 je sklenila dogovor o obdavčitvi multinacionalnih podjetij

Novi boni vredni 100 evrov

Največji del skupne vsote, 192,2 milijona evrov, bo namenjen novim bonom. Prejeli jih bodo vsi, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji. Polnoletne osebe bodo prejele bon v višini 100, mladoletne pa v višini 50 evrov. Bone bo možno vnovčiti od 30. junija do konca tega leta, z možnostjo podaljšanja do šest mesecev. Če jih je bilo lansko leto možno koristiti zgolj za nastanitev, bo letos njihova možnost uporabe širša. Prebivalci jih bodo lahko uporabili za gostinske, turistične, športne in kulturne storitve. Prav tako bo možno koristiti še neizkoriščene turistične bone iz lanskega leta. Kot dobroimetje bodo vneseni v informacijskem sistemu Finančne uprave Republike Slovenije. Prenosljivi bodo med ožjimi družinskimi člani, možno pa jih bo unovčiti v več delih.

Financiranje regresa, delno povračilo stroškov organizacije in delno povračilo izpada prihodkov

Zakon med drugim predvideva financiranje regresa za letni dopust v epidemiji prizadetim podjetjem. Hkrati je predvideno tudi delno povračilo stroškov organizacije srečanj in dogodkov, denarno povračilo stroškov produkcije filmov oziroma avdiovizualnih del, delno povračilo izpada prihodkov upravljavcem žičniških naprav ter oprostitev plačila povračila za vodo.

Regres za letni dopust bo država financirala tistim pravnim in fizičnim osebam z vsaj enim zaposlenim, ki delajo na področju turizma, gostinstva, športa in kulture ter so bile registrirane najpozneje 31. maja 2021. Hkrati izpolnjujejo pogoj, da zaradi posledic epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali pa jo opravljajo v bistveno manjšem obsegu. Dokazati morajo, da so jim prihodki letos upadli za več kot 20 odstotkov.

Pomoč organizatorjem srečanj ter filmski in avdiovizualni industriji

Tokratni interventni zakon naslavlja tudi organizatorje srečanj in dogodkov. Tako pravne kot fizične osebe, ki delujejo v tej panogi, bodo upravičene do povračila stroškov v vrednosti 80 odstotkov zaradi odpovedi oziroma v višini 60 odstotkov zaradi omejitve izvedbe dogodkov. Gre za dogodke, ki se bodo izvedli med 1. avgustom 2021 in koncem leta 2022.

V enakem obdobju lahko povračilo stroškov pričakujejo tudi tisti, ki delujejo v filmski in audiovizualni industriji. Predvideno je denarno povračilo v višini 25 odstotkov upravičenih stroškov, ki bodo na območju Slovenije neposredno namenjeni produkciji filmov in audiovizualnim delom.

Prebivalci bodo nove bone lahko uporabili za gostinske, turistične, športne in kulturne storitve. Vir slike: Pixabay.
Prebivalci bodo nove bone lahko uporabili za gostinske, turistične, športne in kulturne storitve.
Vir slike: Pixabay.

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa ostaja

V zakonu se predvideva tudi podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in sicer še za najmanj tri mesece; do konca septembra. Če bo potrebno, bo ukrep nato podaljšan še za tri mesece. Ni pa več predvideno podaljšanje pomoči samozaposlenim v obliki mesečnega temeljenga dohodka. Z junijem se hkrati izteče tudi subvencioniranje čakanje na delo doma.

Turistični sektor opozarja na pomanjkljivosti zakona

Nekaj delujočih v turističnem gospodarstvu so kot odgovor na predlog zakona napisali pismo. V njem so opozorili, da ta sicer prinaša nekatere ukrepe dodatne pomoči, vendar pa nekateri, ki bi bili ključni za oživitev panoge in so bili sprva predvideni manjkajo. Med njimi so ukrep enkratnega dodatka za turizem in povečana pomoč samozaposlenim. Dejali so, da bi bilo treba do konca leta nujno podaljšati ukrep subvencioniranja čakanja na delo, o čemer poročaju tudi evropske institucije. Zaradi pomanjkljivih ukrepov pomoči naj bi po mnenju delujočih v turizmu številna turistična podjetja prenehala s poslovanjem.

Do zakona kritični tudi pri Združenju turističnih agencij

Prav tako s predvidenimi ukrepi niso povsem zadovoljni pri Združenju turističnih agencij. V samostojnem javnem pismu so pozvali vlado, naj med ukrepe vključi še izplačilo enkratne nepovratne pomoči, subvencionirano čakanje na delo in kritje fiksnih stroškov do konca leta. Dejali so, da bi bilo treba zdaj, ko se približujemo koncu epidemije, narediti vse za ohranitev delovnih mest v tem sektorju, vendar so bili številni ukrepi, ki so bili sicer predvideni v prvotnem predlogu, izključeni.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Kam so vsi natakarji šli?

Če je bilo pomanjkanje natakarjev očitno že v preteklosti, so po epidemiji covida-19 postali redki kot dragulji. Se pa najdejo gosti, ki z njimi še vedno ravnajo kot svinja z mehom.

Prijava na e-novice