Skupina G7 je sklenila dogovor o obdavčitvi multinacionalnih podjetij
Pred kratkim se je sestalo sedem gospodarsko najmočnejših držav, ki jih označujemo kot G7. Gre za Združene države Amerike, Japonsko, Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo, Italijo in Kanado. Srečanje se je odvijalo v Londonu in je bilo prvo po začetku pandemije, ko so se v živo sestali finančni ministri navedenih držav.
Države so dosegle dogovor, ki jim bo omogočal, da bodo od multinacionalnih podjetij, kot sta Amazon in Google, prejele več denarja in zmanjšale pretok njihovega dobička v t. i. davčne oaze, navaja Reuters.
Preberite tudi:
Kdaj rudarjenje kriptovalut postane dejavnost in kako je z davki?
Davčnim oazam je skupno to, da ne pobirajo davkov ali pa so le-ti zelo nizki. S tem predstavljajo davčno konkurenco ostalim državam, ki ne bi mogle obstati, če davkov ne bi pobirale. Zaradi davčnih oaz so mnoge države pod stalnim pritiskom in morajo zniževati davke, če želijo biti konkurenčne.
Nov sistem obdavčitve kot način blažitve posledic pandemije
Skupina G7 je odločitev sprejela tudi zato, da bi si države zagotovile dodatna sredstva, saj je njihovo finančno stanje zaradi pandemije covid-19 v slabem stanju. Dogovorile so se, da se bodo zavezale načelu minimalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb v višini 15 odstotkov. S to potezo bi se lahko v državne blagajne steklo več milijonov evrov.
»Finančni ministri skupine G7 smo dosegli zgodovinski dogovor o reformi globalnega davčnega sistema, ki bo skladen z digitalno dobo, v kateri živimo,« je po sestanku naznanil britanski finančni minister Rishi Sunak.
Navdušenje nad dogovorom je izrazila tudi ameriška ministrica za finančne zadeve, Janet Yellen, ko je dejala, da je »dogovor pomemben in brez primere«.
Nemški finančni minister Olaf Scholz je zanj dejal, da je to slaba novica za davčne oaze po celem svetu.
Dogovor pa naj ne bi ostal zgolj med navedenimi gospodarsko najmočnejšimi državami. Namen je spodbuditi tudi druge države sveta, da bi sledile njihovemu zgledu. Tega naj bi se lotile na zasedanju skupine G20, ki bo že v naslednjem mesecu.
Dogovor naj bi vplival le na poslovanje največjih globalnih podjetij
Vlade so se sicer že dolgo spopadale s problematiko obdavčitve podjetij, ki delujejo v številnih državah po celem svetu. Razcvet velikih tehnoloških korporacij je to težavo še poglobil. Multinacionalna podjetja namreč v okviru sedanje ureditve ustanavljajo lokalne podružnice v tistih državah, kjer so stopnje davka od dohodkov pravnih oseb relativno nizke. Tam tudi prijavijo dobiček. S tem plačujejo zgolj lokalno davčno stopnjo, kljub temu da glavnina dobička izhaja iz prodaje, ki je bila opravljena drugje.
Ključne podrobnosti dogovora naj bi bile znane v prihodnih mesecih. Ta naj bi sicer vplival le na poslovanje največjih multinacionalnih podjetij z najvišjimi dobički. Evropske države so na sestanku izrazile zaskrbljenost, da bi bil Amazon izključen iz novega sistema obdavčitve. Ima namreč nižjo stopnjo dobička kot večina tehnoloških podjetij. Yellenova je pomislek ovrgla in dejala, da bo zagotovo vključeno tudi to multinacionalno podjetje, navaja Reuters.
Prvi steber novega sistema obdavčitve pravi, da naj bi multinacionalke davke plačevale v državah, kjer delujejo. V sistem bodo zajeta podjetja z vsaj 10-odstotno stopnjo dobička. Drugi steber sporazuma države zavezuje k svetovni najnižji stopnji davka od dohodkov pravnih oseb v višini 15 odstotkov, s čimer bi se države izognile nelojalnemu nižanju cen.
Bruno Le Maire, francoski finančni minister, je odvrnil, da se bo v prihodnje zavzemal za višjo davčno stopnjo in da naj bi bil 15-odstotni davek zgolj izhodišče pogajanj.
Ministri so na srečanju obravnavali tudi nekatere druge tematike. Pri določitvi investitorjev, katera podjetja bodo podprli, igra vse večjo vlogo njihov vpliv na okolje. Predstavniki G7 so se strinjali, da sistem trenutno ni dobro urejen. Vzpostaviti bo treba standardiziran način evidentiranja vplivov na okolje, s čimer bo primerjava med različnimi podjetji lažja. Za ureditev tega področja se je še posebej zavzemala Velika Britanija, še poroča Reuters.
Yellenova je na srečanju naznanila, da bodo evropske države odpravile obstoječe davke na digitalne storitve, za katere Združene države Amerike trdijo, da diskriminirajo ameriška podjetja.