Naprej na vsebino

Najbolj ranljivi so tisti, ki krize še nikoli niso doživeli, najbolj nespametni so pa tisti, ki se od krize nikoli nič ne naučijo

V ponedeljek, 28. junija 2021, je v Kulturnem centru Kočevje potekal posvet v organizaciji Inštituta dr. Antona Korošca (INAK) in Wilfried Martens Centra za Evropske Študije (WMCES) z naslovom Nauki covid-19 krize.

V uvodnem nagovoru je predsednik Martens Centra in nekdanji predsednik slovaške vlade Mikuláš Dzurinda izpostavil, da je pandemija razkrila, kako krhke so naše demokratične institucije in kako ranljivo je človeštvo kot tako. Dejal je, da se je v krizni situaciji še bolj pokazalo, da potrebujemo celovite načrte ukrepov za primere pandemije in to na vseh ravneh javne uprave: občinski, regionalni, državni in skupnostni, obenem pa je ključnega pomena koordinacija med vsemi ravnmi. »Pandemija covid-19 je potrdila uspešno delovanje in perspektivo načela subsidiarnosti v politiki in javnem življenju,« je dejal in dodal, da lahko uspemo le s tesnim sodelovanjem.

Med nauki je naslovil tri področja, na katerih je potreben nov pristop. »Večja neodvisnost in močnejša odpornost naše farmacevtske industrije, večja politična enotnost držav članic EU v odnosu do Rusije in Kitajske in odnosi z javnostjo, delo z našo civilno družbo.«

»Ko gre za odnose s Kitajsko in Kremljem, moramo nastopati enotno. Kitajska in Rusija sta v odnosu do naših držav članic znova uporabljali klasično »deli in vladaj« taktiko. Kitajski Sinovac in ruski Sputnik sta bila uporabljena ne le kot zdravili, temveč tudi kot geopolitično orožje, katerega cilj je bilo rušenje evropske enotnosti,« je dodal.

»Zaupanje je osnova, ko je kriza. Če je zaupanje v odločevalce, potem gre vse lažje. Pri nas je zaupanje bilo, vse sisteme smo dobro prilagajali.«
»Zaupanje je osnova, ko je kriza. Če je zaupanje v odločevalce, potem gre vse lažje. Pri nas je zaupanje bilo, vse sisteme smo dobro prilagajali.«

Dr. Vladimir Prebilič, župan Občine Kočevje, je poudaril pomen dobre organiziranosti občine tako pri gospodarskem razvoju kot pri cepljenju. Gospodarsko cono jim je uspelo napolniti, v času krize so gospodarstvu omogočili zamik plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, razvili so sheme pomoči. Pri njih kriza ni zaprla nobenega delovnega mesta, še več, obetajo se nove investicije.

V času krize so na občini gradili na izgradnji zaupanja med vsemi deležniki, tudi s prebivalstvom. Z razvojem računalniškega programa za cepljenje so začeli še preden je bilo na voljo cepivo. Ko se je cepljenje lahko začelo, so bili tako popolnoma pripravljeni. Program so izvozili v Domžale in Kranj, saj so želeli deliti znanje in izkušnje. A namesto pohvale, so bili deležni marsikatere kritike.

Poudaril je, da je krizo moč odpraviti le s pravočasno ustvarjalno odpornostjo in poudaril pomen zaupanja. »Zaupanje je osnova, ko je kriza. Če je zaupanje v odločevalce, potem gre vse lažje. Pri nas je zaupanje bilo, vse sisteme smo dobro prilagajali,« je pojasnil in dodal, da moramo nehati kriminalizirati uspeh ter namesto tega posnemati in prenašati dobre prakse naprej. 

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo in podpredsednik Vlade RS, je uvodoma poudaril, da se ne glede na to, da se razmere izboljšujejo, ne smemo preveč sprostiti. Izrazil je tudi nezadovoljstvo glede poteka cepljenja, saj je s prvim odmerkom je cepljenih 814.000 prebivalcev, z drugim odmerkom 641.000, kar po njegovi oceni pomeni, da se ne moremo na nek način sprostiti ali začeti razmišljati, da bo vse tako, kot je bilo. Pri tem je apeliral na občine, saj verjame, da bi bilo treba s strani občin narediti akcijo v smeri večje precepljenosti, brez tega ne verjame, da bomo uspešni pri cepljenju.

V času epidemije je bil velik del gospodarstva zaprt, a je prepričan, da je država sprejela dobre ukrepe, ki bodo pomagali vsem. Osem protikoronskih zakonov je nominalno dalo prostora za sedem milijard evrov, do danes je bilo izplačanih nekaj čez tri milijarde. S tem je vlada ustvarila pogoje, da ima danes država najboljšo bonitetno oceno, negativno obrestno mero, v fondu za okrevanje in odpornost koristi le nepovratni del, ni ji treba koristiti kreditov EU, ker so za državo boljše možnosti, da posojilo najame na prostem trgu, je dejal.

Med nauki je izpostavil, da je nujno dobro upravljanje s kadri, izreden pomen digitalizacije pa tudi, da mora iti javno in zasebno z roko v roki. Dejal je, da je trajnostna usmeritev tista, ki je prava, in da je butični turizem boljši od masovnega. Poudaril je tudi pomen mladih v turizmu ter da se skrb za zdravje strank izplača. Ključnega pomena za uspešen razvoj pa je po njegovem mnenju konsenz. »Potrebujemo razvojno fronto. Potrebujemo konsenz o poti, po kateri bomo vodili razvoj. Skupaj. Potrebujemo politiko, ki gleda naprej. Ne levo, ne desno, ne nazaj –  samo naprej,« je poudaril.

Nauk krize je tudi ta, da se je podeželje prepoznalo kot varnejše okolje z vidika zdravstvenega zdravja in mentalnega počutja.
Nauk krize je tudi ta, da se je podeželje prepoznalo kot varnejše okolje z vidika zdravstvenega zdravja in mentalnega počutja.

Franc Bogovič, evropski poslanec SLS/EPP je uvodoma dejal, da je bila pandemija covida-19 presenečenje za vse širom po svetu (EU, WHO, ZDA), a je vsem dala nova spoznanja. »Pokazala se je velika ranljivost svetovne ureditve: letalski in ladijski promet sta se zaustavila, tudi ves drug  promet znotraj EU. Meje v EU so se zapirale in šele kasneje je stekla solidarnost, da so države npr. sprejemale tudi druge paciente iz drugih držav. Pokazala se je velika ranljivost turističnega sektorja, globalno povezane proizvodne verige so bile prekinjene, prav tako dobave strateških surovin (kobalt, litij, redka zemlja…) in zdravstvene opreme itd. Tako se je pokazala izjemna pomembnost strateške suverenosti, da v EU vendarle potrebujemo tudi lokalno proizvodnjo strateških surovin in samooskrbo z njimi, zato je nujno postaviti novo evropsko farmacevtsko, kemično in industrijsko strategijo, kot tudi zagotavljati prehransko varnost z dovolj zdrave hrane po dostopni ceni,« je povedal Bogovič.

Nauk krize je tudi ta, da se je podeželje prepoznalo kot varnejše okolje z vidika zdravstvenega zdravja in mentalnega počutja, zato je izpostavil pomen širokopasovnih povezav na podeželju, saj niso imeli vsi primerljivih možnosti za kakovostno delo ali šolanje na daljavo, poleg tega pa se podeželje sooča tudi s pomanjkanjem storitev na področju zdravstva, sociale in mobilnost.

Naslovil je tudi pozitivne nauke covid -19 krize, ki so po njegovi oceni naslednji: večje zavedanje o pomenu digitalizacije in njeni pospešitvi na veliko področjih, zavedanje o nujnosti širokopasovnih povezav, digitalizacija javne uprave in izobraževanja, širše sprejete možnosti dela na daljavo, prodaja na daljavo, pozitivni učinki na podnebje in opomin na zavedanje človeške majhnosti.

Mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je spomnila, da načrt za okrevanje in odpornost, za katerega ta teden pričakuje pozitivno oceno, za zeleni prehod namenjena 43 odstotkov sredstev, za digitalno preobrazbo 22 odstotkov sredstev, skoraj tretjina sredstev gre v gospodarstvo, zdravstvo in socialno varnost. Po njenem mnenju je Načrt za okrevanje in odpornost zgodovinska priložnost za Slovenijo, da končno izvede reforme in naložbe, ki bi jih morala že pred desetletji.

Projekti, ki niso bili vključeni v načrt za odpornost, bodo vključeni v druge kohezijske politike. »Nikogar ne bomo pustili ob strani in noben del Slovenije ne bo zapostavljen,«je poudarila.  Nova finančna perspektiva skupaj za okrevanje po epidemiji covida-19 predvideva približno 12 milijard evrov, ki jih bo treba porabiti do 2030.

Znotraj pobude ReactEU je bilo odobrenih 93 milijonov evrov sredstev za oskrbo starejših, kar je pri današnjih demografskih trendih odlična naložba. Prav tako se bosta zgradili dve infekcijski kliniki in sicer v Mariboru in Ljubljani. V polnem zagonu so tudi priprave ključnih dokumentov za finančno perspektivo 2021-2027.

»Nikogar ne bomo pustili ob strani in noben del Slovenije ne bo zapostavljen.«
»Nikogar ne bomo pustili ob strani in noben del Slovenije ne bo zapostavljen.«

Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS je pojasnil, da je v okviru načrta za odpornost predvidenih 492 milijonov evrov za mala, srednja velika in velika podjetja. »Gremo v smeri digitalizacije, zelene transformacije gospodarstva,« je poudaril.

Covid-19 sam pa je po njegovem mnenju produkt, ki je nastal v naravi kot posledica vsega, kar smo doslej naravi vzeli, zato se moramo tudi vprašati, kakšen odnos imamo do narave. »Zadnjih 30 let se vsi gremo razrednega boja, proti kapitalu, proti uspešnim, po drugi strani pa: če sam nimam, potem tudi drugi ne bodo imeli,« je izpostavil in dodal, da si moramo privoščiti uspeh in iti v prihodnost, ne pa nazaj proti letu 45.

Zelena politika mora biti po njegovem mnenju zelena realna politika. Med drugim se moramo vprašati tudi kako vodo pijemo, saj 140.000 Slovenk in Slovencev sploh ne ve, kakšno vodo pijejo, 30.000 pa jih zagotovo pije oporečno vodo in ta realen problem je treba nasloviti. Temu bodo namenjena tudi znatna sredstva v naslednji finančni perspektivi. Dejal je tudi, da upa, da bodo inšpekcijske službe in pravna država ukrepali v povezavi z okoljskim kriminalom, ki se je dogajal. Po njegovem mnenju se tudi premalo pogovarjamo o kakovosti zraka in zemlje.

Poudaril je, da tudi s svojim delom želi pokazati, da je dovolj razrednega boja in da tudi številna uspešna slovenska podjetja delujejo trajnostno in zeleno.

Prof. dr. Franc Pohleven, biolog in mikolog ter pobudnik prireditve Čar lesa Franc Pohleven je poudaril, da se soočamo tudi s pandemijo podnebnih sprememb, za katere so najbolj krivi toplogredni plini. S tem problemom se človeštvo srečuje šele zadnjih 30 let. V času pandemije covida-19, ko je velik del gospodarstva obstal, zmanjšali, kar je naravi pomagalo in posledično je bilo v lanskem letu tudi manj neurij.

Industrija, ki temelji na fosilnih energentih, je v veliki meri odgovorna za toplogredne pline. Ker industrije ne moremo zapreti, jo moramo po njegovem mnenju preusmeriti v bolj zeleno in trajnostno in tu je priložnost za Slovenijo, ki je bogata z gozdovi. Zanj prehod na zeleno trajnostno gospodarstvo predstavlja les in najnovejši inovativni materiali, ki se jih naredi iz njega. Les je postal strateška dobrina. Prav tako bi se morali preusmeriti na alternativne surovine bolj, kot se osredotočamo na alternativno energijo. »Najbolj zelena je tista energija, ki je ne uporabimo,« je poudaril.

Centri predelave lesa od hloda do proizvoda, ki bodo na gozdnih področjih, so po njegovem mnenju izrednega pomena, prav tako pa bi zagotovili lokalno krožno gospodarstvo, kar bi med drugim tudi zmanjšalo dnevne migracije ljudi in omejilo širjenje virusa. Hkrati pa bi to pomenilo veliko za ohranjanje poseljenega podeželja pa tudi za ohranjanje oziroma vračanje storitev, kot so banke, poštne poslovalnice in podobno.

Direktor Inštituta dr. Antona Korošca Primož Jelševar je ob koncu poglobljene razprave dejal, da so nauki te krize nauki našega prihodnjega blagostanja, saj krize namreč pridejo in gredo, a vedno pridejo nazaj, pa naj bodo to ekonomske, zdravstvene ali osebne narave. »Najbolj ranljivi so tisti, ki krize še nikoli niso doživeli, najbolj nespametni so pa tisti, ki se od krize nikoli nič ne naučijo,« je poudaril.

»Pomembna lekcija te krize je zagotovo to, da je nismo pričakovali – kdo ve, katera bo naslednja: kriza virov ali kriza prehranske varnosti, ali bo ekonomska? Ali morda prihaja tista najbolj kruta kriza, saj so mnoge države v Evropi sredstva za varnost in obrambo zdesetkale, niso pa tega naredile vse države na svetu,« je opozoril.

Vsi si seveda želimo, da ne pride do nobene od teh kriz, da bomo odporni in pripravljeni, pomembno za to pa bo, da bodo politiki različnih političnih prepričanj pripravljeni iskati konsenz glede strateških tem, saj pridobivanje političnih točk na nekaterih temah ni le nespodobno, temveč je tudi škodljivo. Zaključil je z mislijo dr. Antona Korošca, ki je bila izrečena sredi gospodarske krize v 30. letih prejšnjega stoletja: »Mi Slovenci hočemo, da smo v tej državi samosvoji. Mi hočemo ščititi svoje slovensko gospodarstvo, hočemo pa ščititi tudi svoje slovenske žepe in svoje slovenske finance. To je naša avtonomija.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice