Naprej na vsebino

Slovenska ljudska pravljica: Denar ne osreči človeka

Neki reven kmet je delal metle in jih vozil naprodaj na vsak semenj. Tako je bil vesel, ko se je usedel na voz na metle, da je zmeraj pel in vriskal.

Neki gospod ga je vselej videl in si je mislil: »Moj bog, ta revni kmet, ki metlice vozi naprodaj, je toliko vesel, jaz pa ne, ko imam vsega dovolj in toliko denarja.«

Nekoč pa pokliče kmeta k sebi in ga vpraša: »No, kmet, kako je to, da ste zmeraj tako veseli? Kadar vas vidim, zmeraj tako lepo prepevate.«

»No, vidite, gospod, jaz se veselim, da bom imel neka denarja, ko bom to svojo robo prodal.«

Nato reče gospod kmetu:

»Na, tu imate ta lonček in notri je denar.«

In kmet je še vozil metle naprodaj, toda popeval ni več. Zdaj ga gospod spet opazuje in si misli: »Kako je, da zdaj noče peti in je tako tiho?«

Gospod pokliče kmeta k sebi in ga vpraša: »Kako je to, da niste več tako veseli, kot ste bili prej?«

»No, vidite, gospod, ravno zato, ker mi manjka še nekaj denarja do vrha v lončku, ki ste mi ga dali. Pa premišljujem noč in dan, kako bi si ga pridobil, da bi bil lonček poln.«

Gospod pa reče kmetu:

»Prinesite lonček meni.«

Kmet prinese lonček in misli, da mu ga bo gospod napolnil.

Gospod pa mu lonček vzame in reče: »Imejte rajši svoje veselje kot moj denar.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice