Naprej na vsebino

Glasba pred 30 leti: od ciganske krvi s svobodnim soncem vse do Kalifornije

Glasba je spremljevalka ljudi in družb že od prvih civilizacij naprej. Glasba jemlje navdih iz sveta, ki nas obkroža v najširšem možnem spektru. Od petja ptic do družbeno-političnih razmer. Z glasbo se napajamo, odpočijemo, razvedrimo in napolnimo z novo energijo. Glasba nas lahko tudi dvigne in spodbudi. Včasih se glasbi prepustimo, da z njeno pomočjo zaplavamo v domišljijski svet.

Na glasbo pred tridesetimi leti so v veliki meri vplivali prelomni družbeno-politični dogodki. Po navdušenju nad (v veliki meri antimilitaristično) glasbo bivše Jugoslavije, ki so jo v 80-ih v veliki meri izvajali sinovi oficirjev JLA Boris Bele, Marko Brecelj, Branimir Johnny Štulić, Goran Bregović Brega, Bora Đorđević, Milan Mladenović in Momčilo Bajagić Bajaga, katerih imena povezujemo s skupinami Buldožer, Azra, Bijelo dugme, Riblja čorba, Katarina Velika, Bajaga in inštruktori, se je v delu populacije prebudil odpor do glasbe iz bivše skupne države.

Slovenska glasba devetdesetih je zajemala rock, pop, popevke, hard rock in alternativo, prisotnost te glasbe v radijskih programih pa je bila odvisna od volje in poznavanja glasbenih urednikov. Tako so morda zamrli nekateri res dobri komadi, ker enostavno niso bili dovolj predvajani, medtem ko so drugi na račun pogostega predvajanja in ne nujno kvalitete, še vedno dobro poznani. Malokdo se spomni žalske skupine Neron, ki je 1991 prepevala »Rad imam«.

Legendarno Svobodno sonce

»Svobodno sonce« je skladba, ki je nastala za dobrodelni projekt Slovenski Band Aid (obliž) iz leta 1991. Avtor glasbe je Aleš Klinar, besedilo pa je napisal Dušan Velkaverh. Pesem je nastala v čast osamosvojitvi Slovenije in kot odziv na vojni na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Ves izkupiček od prodaje kaset so namenili žrtvam vojne v Sloveniji in na Hrvaškem.

Trideset let kasneje so se glasbeniki na pobudo Giannija Rijavca ponovno zbrali in posneli »Svobodno sonce 2021« v čast ob praznovanju 30. obletnice samostojne Slovenije.

Od Ciganske krvi do Kalifornije, od balad do žaganja

Oto Pestner je leta 1991 prepeval pesem »Ciganska kri«. Istega leta je (takrat) pevec skupine Martin Krpan Vlado Kreslin izdal svoj solistični prvenec »Namesto koga roža cveti«, na katerem je tudi sedaj že ponarodela »Črna kitara«.

Leta 1990 je nastala kranjska pop rock zasedba California, ki je še v istem letu izdala album »V meni je California«. Naslovna pesem je predstavljala hrepenenje po zahodnem načinu življenja – saj nismo sodili na Balkan pa tudi na Zahod ne. S tipičnimi ameriškimi zvoki je svoj komad »Šum na srcu« obarval tudi Andrej Šifrer, ki je album »Hiti počasi« posnel v Nashvillu.

Leta 1991 je nastala tudi pesem, s katero se je na Eurosongu Slovenija dve leti kasneje prvič predstavila kot samostojna država »Tih deževen dan« zasedbe a 1 x Band. Ljubljanska zasedba U’redu, v kateri je prepeval Magnifico, preden je postal Magnifico, je igrala predelavo legendarne pesmi »Mala Terasa« in avtorsko »Na Šmarno goro«.

Velenjska skupina Šank Rock je izdala tretji album »Jaz nimam noč za spanje«, na katerem je bila tudi pesem »Rockerji«.

V Mariboru je skupina Lačni Franz ustvarila kontraverzno, a v času osamosvojitve zelo popularno različico Prešernove Zdravljice, ki so jo z njimi zapeli Vlado Kreslin, Pero Lovšin, Boris Cavazza in Jani Kovačič. Njihov največji hit pa je postala balada »Čakaj me«.

Nace Junkar je prepeval Slovenskega mornarja, s katerim je zmagal na Melodijah morja in sonca 1990. Pop design z Vilijem Resnikom so obljubljali, da ne bodo lagali s pesmijo »Ne bom ti lagal«, ki je postala megauspešnica prvega leta samostojnosti. Don Mentony Bandu pa »Je rekla ne«, ne glede na to, da so ji prej zagotavljali, da je »Dobra mrha«.

Na Pop delavnici so leta 1991 zmagali velenjski Chateau z balado »Objemi me«, ki so leto pred tem prepevali pesem, ki je segla do Amerike »Mlinar na muri«.. Agropop so izdali kompilacijo hitov »Misliš, da sem seksi?«, na kateri je tudi ponarodela »Samo milijon nas je«, ki je sicer izšla že leta 1987 na albumu »Z Agropopom za domovino naprej«.

Kaj so poslušali v svetu?

Leta 1991 je izšla pesem angleške rock skupine Queen »These Are the Days of Our Lives«. Pesem je izšla kot singl v ZDA 5. septembra 1991, na 45. rojstni dan Freddieja Mercuryja, in v Združenem kraljestvu malo po njegovi smrti tri mesece kasneje, skupaj z »Bohemian Rhapsody«. Že prvi teden po izidu se je uvrstil na prvo mesto angleške lestvice singlov in ostal na vrhu pet tednov.

Videospot za to pesem je bil zadnji video posnetek, v katerem je nastopal Freddie Mercury, ki je bil v času nastajanja v zadnjem stadiju Aidsa.

Največji hit leta 1991 je ustvaril Bryan Adams, ko je prepeval, da vse kar stori, stori zate »(Everything I Do) I Do It For You«.  Na drugem mestu najbolj predvajanih pa je bil komad skupine Color Me Badd »I Wanna Sex You Up«. Od romantike h konkretnosti torej.

Kar se glasbe tiče, so sicer devetdeseta leta bila zadnja, ko še nismo bili odvisni od tehnologije in družbenih omrežij. Večina glasbe je bila na vinilkah, CD-ji so bili redki. Mulci smo glasbo »razpečevali« s kasetniki in sto krat presnetimi kasetami – vedno v upanju, da voditelj na radiju ne bo začel govoriti sredi komada.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice