Prejeli smo: Povratek k mami v Prlekijo
Nekaj več o dnevih mojega bivanja v Ljubljani med vojno za Slovenijo leta 1991 sem pisala v posebnem poglavju Vtisi iz ustanovnega zasedanja SSK v Ljubljani, zato tukaj le na kratko.
Mama nas je bila ob prihodu domov nadvse vesela, Anne-Marie in otroka Matej in Therese tudi. Vsem se je odvalil težak kamen od srca, ko smo se pozdravili in objeli. Mama je pripovedovala, kako so doživljali te težke dni. Otroka sta imela tudi veliko povedati. Ni jima bilo prijetno, da so nekaj zadnjih dni preživeli na stopnišču v klet. Mama je tja nanosila blazine in odeje, da jim je bilo mehko.
Še naprej smo spremljali dogodke po radiu in televiziji. Nič kaj pomirjujočega ni bilo slišati iz medijev. Jugoslovanska armada je počela reči, ki so bile neverjetne, osramotila se je v več pogledih. Švedska novinarja sta še malo poizvedovala, kakšno je stanje v tem koncu države in se nato odpeljala po svojih poteh. Na Švedskem je bila nato v Aftonbladetu objavljena reportaža, oblikovana iz pogovora z mano.
Osamosvojitev Slovenije je bila edino pravilna odločitev. S svobodno voljo se je Slovenija dne 1. decembra 1918 priključila kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, vso pravico ima tudi, da izstopi iz te zveze, če to želi. Vmes so nastajale sicer nove konstitucije, novi režimi, po koncu druge svetovne vojne je kraljevina propadla.
Nastala je Ljudska Republika Jugoslavija in pozneje Socialistična Federativna Republika Jugoslavija. V tistem času je Srbija pod Miloševičevim vodstvom teptala vse dogovore, požvižgala se je na človekove pravice, zato se je Slovenija odločila oditi svojo pot. Druge republike so ji sledile, najprej Hrvaška.
Vojna se je tako kmalu umaknila iz Slovenije in se razširila na Hrvaško in južno od nje. Jože Pučnik je glasno ugotavljal: »Jugoslavije ni več … Gre za Slovenijo.«
Po vrnitvi na Švedsko smo se priključili demonstracijam, ki so se tedaj odvijale v Helsingborgu. V Landskroni so se zgodile že takrat, ko sem bila v Sloveniji. Zdaj so demonstrirali predvsem Hrvati in pozneje Albanci s Kosova. Oboje smo podprli tudi Slovenci, čeprav vojne v Sloveniji takrat ni bilo več.
Zdaj je bilo treba dokazati, da Slovenija lahko obstaja kot samostojna država. Evropska skupnost in ZDA sta postavili posebne pogoje za priznanje Slovenije kot samostojne države. To se je tudi res zgodilo februarja leta 1992. Zase lahko rečem, da je bil čas okupacije jugoslovanske armade nekaj strašnega za Slovenijo, vendar bi bila moja izkušnja brez teh dogodkov, ki so se žal zgodili na grozljiv način, nepopolna.
Bila sem prisotna, če se je že moralo zgoditi tako. Izplačalo se je, saj je Slovenija postala in ostala samostojna. Bog ohrani Slovence in Slovenijo še na mnoga leta! Jugoslavija je dokončno razpadla, ko se je leta 2006 Črna Gora odcepila od Srbije. Leta 2008 je tudi Kosovo postalo samostojna država, Srbija je bila okrnjena!
Augustina Budja Bencek
Delček zapisov iz knjige Družinske podobe.
Powered by Contextual Related Posts
