Naprej na vsebino

Dr. Franc Zagožen – človek ki je zaoral v ledino osamosvojitve

V letošnjem letu, ko obhajamo 30. obletnico osamosvojitve Slovenije, smo lahko v medijih veliko slišali tudi o osamosvojiteljih. Redkokdaj pa smo lahko slišali kakšno besedo o dr. Francu Zagožnu, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja dejansko začel z osamosvojitvenimi dejanji.

Dr. Zagožen je bil pobudnik razprave o kmetijski politiki

Dr. Zagožen je bil redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kljub profesorskemu delu je opravljal doma še delo kmeta. V bivši Jugoslaviji je bil odnos režima do kmeta mačehovski. Zato se je že v začetku osemdesetih let zavzemal za razpravo o kmetijski politiki.

Takratni režim je vsako razpravo, ki bi bila zunaj Centralnega komiteja Zveze komunistov prepovedal. Končno mu je leta 1986 uspelo organizirati pravo razpravo, zunaj okvirjev partije. Dr. Zagožen je takrat spoznal, da stvari niso brezupne in, da se totalitarnemu režimu čas izteka.

Prelomno leto v življenju Dr. Zagožna je bilo 1988. Januarja tega leta je revija Mladina objavila njegov prispevek z naslovom »Bila je pšenica, bila je potica, zdaj pa raste plevel«.
Prelomno leto v življenju Dr. Zagožna je bilo 1988. Januarja tega leta je revija Mladina objavila njegov prispevek z naslovom »Bila je pšenica, bila je potica, zdaj pa raste plevel«.
Vir slike: Zavod Svibna

Prelomno leto 1988

Prelomno leto v življenju Dr. Zagožna je bilo 1988. Januarja tega leta je revija Mladina objavila njegov prispevek z naslovom »Bila je pšenica, bila je potica, zdaj pa raste plevel«. V tem članku je predlagal ustanovitev Zveze slovenske kmečke mladine in Slovenske kmečke zveze.

Ker takrat nobeno združenje ni moglo delovati mimo režimskih okvirjev, je dr. Zagožen predlagal, da bi Zveza slovenske kmečke mladine delovala znotraj Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), Slovenska kmečka zveza pa v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL). Obe organizaciji bi bili registrirani kot društvo.

Ustanovitev Zveze slovenske kmečke mladine in Slovenske kmečke zveze

Zveza slovenske kmečke mladine je bila ustanovljena (ZSKM) 29. februarja 1988 v Žalcu. Njen prvi predsednik je postal študent Emil Erjavec, katerega je dr. Zagožen povabil k sodelovanju. Ustanovljen je bil tudi odbor za pripravo zbora v unionski dvorani v Ljubljani. Sekretarka ZSKM je postala Marija Markeš.

Zbor v unionski dvorani je bil 12. maja 1988.Tam je bila tudi formalno ustanovljena Slovenska kmečka zveza (SKZ). Dr. Zagožen in Emil Erjavec sta v iniciativni odbor za ustanovitev SKZ povabila tudi Ivana Pučnika, brata kasnejšega predsednika Demosa, in Ivana Omana. Prvi predsednik SKZ je postal Ivan Oman.

»Ali mora kmet res le ubogati?«

Delovni naslov zbora v unionski dvorani je bil »Ali mora kmet res le ubogati?« Že naslov pove, da gre za odkrito postavljanje po robu takratnemu režimu, saj je do takrat veljalo, da je prav samo tisto, kar odloči vladajoča struktura. V skladu s tem so se morali obnašati tudi kmetje in delati samo tako, kakor je zahteval režim.

Od takrat naprej je SKZ postavljala svoje zahteve in opozarjala na krizo slovenskega kmetijstva.

Najbolj udarne točke programa SKZ so bile: Vračanje nekdanje zadružne lastnine zadružništvu, prenos družbene zemlje, revitalizacija hribovskih in drugih gospodarsko in populacijsko ogroženih regij …

Delovni naslov zbora v unionski dvorani je bil »Ali mora kmet res le ubogati?« Že naslov pove, da gre za odkrito postavljanje po robu takratnemu režimu, saj je do takrat veljalo, da je prav samo tisto, kar odloči vladajoča struktura.
Delovni naslov zbora v unionski dvorani je bil »Ali mora kmet res le ubogati?« Že naslov pove, da gre za odkrito postavljanje po robu takratnemu režimu, saj je do takrat veljalo, da je prav samo tisto, kar odloči vladajoča struktura.
Vir slike: SLS

Ustanovitev SKZ je odprlo pot tudi ostalim novim strankam

Kljub temu da sta SKZ in ZSKM delovali znotraj režimskih struktur, sta praktično delovali kot politični stranki, saj sta postavljali svoje zahteve, kot počnejo to stranke v demokratičnih sistemih. Ker so tisti, ki so si takrat samo tiho želeli demokratičnih sprememb, videli, da sta SKZ in ZSKM uspešno zaživeli, so se nekaj mesecev kasneje začele pojavljati tudi druge demokratične zveze oz. stranke.

Stranke, ki so kasneje stopile v koalicijo Demos so se po SKZ začele pojavljati v naslednjem vrstnem redu: Slovenska demokratična zveza (SDZ) 11. januar 1989, 16. februarja 1989, Socialdemokratka zveza Slovenije (SDZS), 11. junij 1989, Zeleni Slovenije, 2. november 1989 Slovenski krščanski demokrati (SKD). Demosu se je pridružila tudi Obrtno-podjetniška stranka, ki je bila ustanovljena decembra 1989.

Pobuda dr. Franca Zagožna je bila kot seme vrženo v zemljo, iz katere so poleg SKZ vzklile tudi ostale novoustanovljene politične zveze. Pravni temelji za nove politične stranke so bili omogočeni decembra 1989, ko je takratna skupščina sprejela amandmaje k ustavi s katerimi je omogočila nove politične stranke in določila postopke za izvedbo demokratičnih volitev.

Kdor ni nikoli sodeloval s starimi silami, je danes odrezan od visoke politike

Med novejšo generacijo Slovencev je gotovo veliko tudi tistih, ki še niso slišali za dr. Franca Zagožna. Zakaj je temu tako lahko sklepamo iz intervjuja, ki je bil objavljen tik pred njegovo smrtjo. V njem navaja, da je nekaj let kasneje pridobila primat v politiki Liberalna demokracija Slovenije (LDS).

Zanjo so bile moteče vse stranke, ki niso nikoli imele nič s starimi družbeno političnimi organizacijami. Večina političnih sil, tudi tistih, ki so izhajale iz na novoustanovljenih strank, so se podredile LDS in starim političnim organizacijam. Kdor se jim ni podredil, je kmalu postal nemočen politični akter.

To so bile Slovenska ljudska stranka, ki je naslednica SKZ, Slovenski krščanski demokrati in Grosovi liberalci – nekdanja obrtniško-podjetniška stranka. Nobena od omenjenih strank ni več v slovenskem parlamentu.

Med novejšo generacijo Slovencev je gotovo veliko tudi tistih, ki še niso slišali za dr. Franca Zagožna. Zakaj je temu tako lahko sklepamo iz intervjuja, ki je bil objavljen tik pred njegovo smrtjo. V njem navaja, da je nekaj let kasneje pridobila primat v politiki Liberalna demokracija Slovenije (LDS).
Med novejšo generacijo Slovencev je gotovo veliko tudi tistih, ki še niso slišali za dr. Franca Zagožna. Zakaj je temu tako lahko sklepamo iz intervjuja, ki je bil objavljen tik pred njegovo smrtjo. V njem navaja, da je nekaj let kasneje pridobila primat v politiki Liberalna demokracija Slovenije (LDS).
Vir slike: Dnevnik

Danes žanjemo, kar je dr. Zagožen posejal že sredi osemdesetih let

Ko je govora o osamosvojitvi Slovenije in njenih dejanskih osamosvojiteljih, gre pri današnjemu izpostavljanju določenih ljudi, dejansko za tiste, ki so izkoristili prave osamosvojitelje in si s spretnim političnim manevrom prilastili osamosvojitvene zasluge.

Kljub temu obstajajo neizpodbitni materialni dokazi v obliki različnih dokumentov, da je ledino osamosvojitve Slovenije začel v praksi prvi orati dr. Franc Zagožen s svojimi sodelavci. Njegovo delo je vzpodbudilo začetek demokratizacije Slovenije in proces osamosvajanja. Z gotovostjo lahko rečem, da danes žanjemo to, kar je on posejal že v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Subscribe
Notify of
guest
3 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments
vitomir bric
vitomir bric
2 months ago

Odličen prispevek o odličnem človeku. Hvala ti Amadej Jazbec za resnico in za trud!

jeremias
jeremias
2 months ago

Hmmm… sam se Zagožna spomnim kot tistega politika desnice, ki je v ključnih trenutkih potegnil z levico. Nič se ne izgubi, če se nanj pozabi.

vitomir bric
vitomir bric
2 months ago

Spoštovani g. Jeremias se spomnite dr. Zagožna ali medijev? Levi in desni smo vsi Slovenci. Poleg tega kar je napisano v prispevku je bil dr. Zagožen med prvimi petimi vrhunskimi populacijskimi genetiki na svetu. Ali naj tudi to pozabimo ali to sploh niste vedeli?

Prijava na e-novice