Energetski podnebni sveženj ukrepov

Podnebje, okolje in zavedanje, da ni planeta B je že kar nekaj časa v ospredju. V času so covida zaradi očitnih razlogov bile tovrstne teme drugotnega pomena. Kar še pa ne pomeni, da so težave, ki so bile naslovljene pred izbruhom epidemije, izginile. Zato so oči danes uprte tudi v Evropsko komisijo, ki bo danes predstavila ukrepe, s katerimi namerava izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za 55 % v primerjavi z letom 1990.

Evropslki zakonodajalci so sicer že lani potrdili okrepitve podnebnih ukrepov in na novo postavili cilje. Pred postavitvijo novih, visokoletečih ciljev, je bil podnebni cilj EU 40-odstotno zmanjšanje izpustnih toplogrednih plinov. Novi cilj pa naj bi bil dosežen s projektom »Fit for 55«.

Predlogi, ki naj bi bili predstavljeni

Mnogi mediji poročajo, da naj bi danes Evropska komisija predstavila 13 zakonodajnih predlogov, med katerimi naj bi bili:

• uvedba čezmejnega ogljičnega davka oziroma CBAM,
• revidiranje sheme za trgovanje z emisijkimi kuponi, predpis o uporabi zemljišč in gozdiv, regulativo o zmanjšanju izpustov v sektorjih, kjer ni treba zagotavljati emisijskih kuponov, direktivo o alternativnih gorivih in direktivo o energetskih davkih,
• dopolnitev direktive o obnovljivih virih energije, direktivo o energetskih učinkovitosti in predpise o emisijskih standardih za avtomobile,
• nov socilani podnebni sklad, ukrepi za ozelenitev letalskega in ladijskega prevoza in
• nova gozdna strategija.

Najzahtevnejše bo pa vsekakor sprejetje predlogov za uvedbo ogljičnih kuponov v prometu in ogrevanju, pa tudi čezmejnega ogljičnega davka.

Ogljični kuponi oziroma ETS

Najpomembnejša sprememba pa bo vsekakor sprememba sistema ogljičnih kuponov (ETS). Evropska komisija naj bi pospešila upadanje števila kuponov na trgu. Trenutno se to število zmanjšuje za 2,2 % na letni ravni. Sedaj pa naj bi ta odstotek znašal vsaj 2,8, čeprav se špekulira tudi o 3,1 %.

V sistem ETS je trenutno vključenih več kot četrtina evropskih izpustov toplogrednih plinov. V to kvoto pa naj bi se vključil tudi del pomorskega prometa. Kar pa naj bi bil hkrati tudi dokaz, da se rast cen ogljičnih kuponov ne bo ustavila.

Ogljični kuponi oziroma emisijski kupon je splošen izraz za trgovanje s potrdilom oziroma dovoljenjem, ki predstavlja pravico do izpusta ene tone ogljikovega dioksida ali drugega toplogrednega plina enake mase.

Emisijski kupon in njegovo tržišče pomenita nacionalni in mednarodni poizkus ublažitve rasti toplogrednih plinov. Cilj vspostavitve trgovanja z emisijskimi kuponi je dovoliti tržnim mehanizmom pogon industrijskih in komercialnih procesov v smeri manjših emisij ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, kot v primeru procesov, kjer cena za izpuste ni določena.

V evropski komisiji pa tudi načrtujejo uvedbo še enega trga emisjskih/ogljičnih kuponov. Vanj želijo vključiti še cestni promet in stavbe. Ker so nekatere članice opozorile na socialne nemire je komisja rešitev našla v ustanovitvi nekakšnega socialnega podnebnega sklada.

V socialnem podnebni sklad bi se usmerilo vsaj polovico vseh sredstev, pridobljenih s prodajo ogljičnih kuponov zavezancem v sektorju transporta in stavbe, ter jih uporabili za energetsko prenovo stavb revnejših in tistih, ki prenove ne zmorejo.

Ukrep v prometu

Statistično naj bi še vedno največji onazneževalci bili avtomobilski izpušni plini. Zato ni presenetljivo, da bo evropska komisija naredila nov korak tudi v prometu. Zaostrili bodo standarde pri izpustih za nove avtomobile.

Leta 2018 je bil sprejet cilj o 37,5-odstotnem zmanjšanju do leta 2030, kar bo po vsej verjetnosti v 60-odstotkih doseženo. Za leto 2035 bo tako predlagan cilj 100-odstotnega zmanjašanja. Kar pomeni, da bomo morali potrošniki oziroma lastniki avtomobilov do takrat zamnenjati svoje jeklene konjičke na bencin in dizel.

Evropska komisija bo predlagala tudi šoritev e-polnilne infrastrukture, kar zna biti v Sloveniji težava, saj smo v zaostanku, hkrati pa je pridobitev »kartice« za polnjenje skoraj misija nemogoče.

Na tnalo pa bodo prišle tudi  letalske družbe, saj bo evropska komisija predpisala večjo uporabo trajnostnih goriv.

Čezmejni ogljični davek

EK namerava s čezemejnim ogličnim davkom zaščititi domačo industrijo pred tekmeci iz držav, kjer izpusti niso finančno obremenjeni oziroma so obremenitve manjše.

Uvozne obremenitve bodo predlagane za izdelke iz jekla in aluminija, za cement, nekatera gnojila in elektrišno energijo.

Višina obdavčitve bo pa temlejila na ceni izpustov oglika. Ceno pa naj bi izračunali kot povprečje zaključnih cen na dražbah ogljičnih kuponov.

Če v državah izvoznicah finančno obremenujejo izpuste bodo takšna plačila odšteli od CBAM.4

Kaj točno pomeni to za Slovenijo na dolgi rok je težko reči. Dejstvo je, da če bo CBAM veljal tudi za uvoz električne energije z zahodnega Balkana, se bo takšna elektrika podražila. Po nekaterih ocenih naj bi bila podražitev za približno tri evre za megavatno uro.