Slovenija predseduje Svetu EU – kaj to pomeni za nas

Slovenija že dober mesec dni predseduje Svetu EU, a žal še vedno lahko beremo in slišimo, da EU. Žalostno je, da smo del EU že od leta 2004, pa še vedno o sami strukturi večino državljanov ve zelo malo, ali skoraj nič.

Slovenija je že drugič prevzela predsedovanje Svetu EU. Zaokrožila bo delo tria, v katerem sodeluje z Nemčijo in Portugalsko. Njena naloga pa bo tudi, da s pobudami in aktivnostmi pripravila pot naslednjemu triu predsedstev.

Med slovenskim predsedovanjem Svetu EU osrednji deli razprav potekajo v okviru Konference o prihodnosti Evrope. V skladu s Strateško agendo EU za obdobje 2019–2024 so oblikovane prednostne naloge, ki naj bi prispevale k obstoju in razvoju EU:

• Odpornost in okrevanje EU. (Oblikovanje ali dograditev načrtov in instrumentov za odpornost EU proti pandemijam ter močnim kibernetskim napadom. Okrevanje EU po pandemiji, ki temelji na digitalnem, zelenem in pravičnem prehodu.),
• Konferenca o prihodnosti Evrope. (Organizacija številnih razprav, odprtih za vse, ki želijo prispevati svoje predloge za oblikovanje skupne evropske prihodnosti.),
• Unija evropskega načina življenja, vladavine prava in enakih meril za vse. (Unija uravnoteženih pravic in odgovornosti, visoke ravni zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravico do svobode izražanja.) in
• Verodostojna in varna Evropska unija. (Unija, ki je sposobna zagotavljati varnost in stabilnost tudi v svoji soseščini. Unija sodelovanja v okviru severnoatlantskega zavezništva. Unija, ki si dejavno prizadeva za doseganje strateškega cilja: Evropa – združena, svobodna in v miru s seboj in drugimi celinami. Unija varovanih zunanjih meja ter jasne razmejitve med zakonitimi in nezakonitimi migracijami.).

Covid-19 bo narekoval tempo

Vse slabša epidemiološka slika, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, ter različica Delta bosta nedvomno zaznamovala naše predsedovanje. Slovensko predsedstvo bo veliko pozornosti namenilo prizadevanjem za čim hitrejše, učinkovito in usklajeno odzivanje EU na področju boja zoper covida-19. Kot kaže se bo vse vrtelo okoli tega.

A vendar poleg aktualnih tem, povezanih z epidemijo (npr. cepiva, režimi prehoda notranjih meja in potovanja) si slovenski vrh želi posvetiti tudi bolj strateškim vidikom odzivanja, vključno s pregledom izkušenj, ki jih je EU pridobila v obdobju spopadanja z epidemijo.

Slovensko predsedstvo si bo tudi prizadevalo za sinergije pri uporabi različnih mehanizmov za krepitev spoštovanja vladavine prava. Pri dialogu bodo v ospredje postavili objektivnost, nepristranskost in enakost obravnave vseh držav članic, da bi tako prispevali k zbliževanju mnenj in krepitvi medsebojnega poznavanja ter zaupanja med državami članicami in institucijami EU.

Prav tako se bo slušalo zagotoviti verodostojno vodenje razprav na Svetu za splošne zadeve zavedajoč se interesov in pričakovanj vseh deležnikov.

Na osnovi sprejete Skupne deklaracije bo Slovenija kot predsedujoča, v sodelovanju s prihodnjima predsedujočima Francijo in Češko, v okviru Konference o prihodnosti Evrope skupaj z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo usmerjala razpravo z državljani, nacionalnimi parlamenti in drugimi deležniki o prihodnosti Evrope, na osnovi katere naj bi bilo spomladi 2022 pripravljeno in na Evropskem svetu obravnavano poročilo s predlogi o nadaljnjem razvoju Evropske unije. Poročilo bo potem tudi podlaga za pripravo Strateške agende EU za naslednje obdobje.

V ospredju bo tudi Balkan

Slovensko predsedstvo bo posebno pozornost namenilo nadaljevanju širitvenega in stabilizacijsko pridružitvenega procesa z državami Zahodnega Balkana s poudarkom na sprejetju pogajalskih okvirov za Republiko Severno Makedonijo in Republiko Albanijo.

Slovensko predsedstvo se bo osredotočilo tudi na nadaljevanje pogajalskega procesa s Črno goro in Republiko Srbijo.

Slovenija bo začela postopek za formalno sprejetje IPA III

Jeseni bo slovensko predsedstvo začelo s potrditvenim postopkom za formalno sprejetje IPA III. IPA III je instrument za predpristopno pomoč, ki predstavlja trden pristop, ki temelji na politiki, s strateško in dinamično uvedbo pomoči. Svet je sicer že dosegel dogovor o stališču (delnem splošnem pristopu) glede osnutka uredbe o vzpostavitvi IPA III za obdobje 2021–2027.

Dogovorjeno besedilo ne zajema finančnih in horizontalnih vprašanj, katerih rešitev bo odvisna od končnega dogovora o naslednjem večletnem finančnem okviru, ki bo, kot že omenjeno dogovorjen jeseni.

IPA omogoča, da se sprejmejo in izvedejo ključne politične, institucionalne, socialne in gospodarske reforme, katerih namen je spoštovanje vrednot EU ter postopna uskladitev s pravili, standardi in politikami EU.

Svet EU tudi o EU in VB

Posebna pozornost Sveta EU bo namenjena strateškim vidikom odnosov med EU in Združenim kraljestvom. Aktivnosti bodo povezane predvsem z izvajanjem Izstopnega sporazuma in Sporazuma o trgovini in sodelovanju ter o varnostnih postopkih za izmenjavo in varovanje tajnih podatkov, pri čemer si bo slovensko predsedstvo prizadevalo za zagotavljanje partnerskega odnosa z Združenim kraljestvom v interesu vseh 27 držav članic.

Ostale dejavnosti v času predsedovanja

V okviru izvajanja Akcijskega načrta za evropsko demokracijo (EDAP) se bo v času slovenskega predsedovanja začela obravnava predloga uredbe o evropskih političnih strankah in preostalih zakonodajnih predlogov, ki naj bi prispevali k zaščiti volilne integritete in spodbudili k demokratičnemu sodelovanju s ciljem, da se predlogi sprejmejo pred volitvami v Evropski parlament leta 2024.

Slovensko predsedstvo bo nadaljevalo aktivnosti tudi za krepitev medijskega pluralizma in medijske svobode ter na področju zoperstavljanja dezinformacijam.

V okviru zakonodajnega načrtovanja si bo predsedstvo prizadevalo omogočiti nemoten proces razprave držav članic in odločanja o delovnem programu Komisije za leto 2022, ki bo predvidoma zaključen decembra 2021 s skupno izjavo treh institucij EU o zakonodajnih prednostnih nalogah EU.

S področja hibridnih groženj bo predsedstvo opravilo pregled aktualnih izzivov, ki jim je na tem področju podvržena regija Zahodnega Balkana.

Posebna pozornost bo namenjena tudi poglabljanju sodelovanja med EU in Natom, saj so hibridne grožnje ena od ključnih komplementarnih in horizontalnih tem skupnega sodelovanja.

Slovensko predsedstvo bo na področju zoperstavljanja hibridnim grožnjam nadaljevalo delo glede Vprašalnika o hibridnih grožnjah (HRS2), pa tudi aktivnosti v okviru strateškega kompasa in EDAP z vidika zoperstavljanja dezinformacijam ter izkušenj s covidom-19.

Prednostno delo na krepitvi kibernetskega kriznega odzivanja bo pri vzpostavljanju skupne kibernetske enote na ravni EU ter na skupnih vajah. Dolgoročno strateško načrtovanje bo obravnavano v sestavi ministrov oz. državnih sekretarjev za evropske zadeve (imenovanih tudi »ministri za prihodnost«) s ciljem, da se pripravi poročilo Evropske komisije o strateškem predvidevanju za letošnje leto, katerega glavna tema bo odprta strateška avtonomija EU.

Poročilo se bo osredotočilo na ključna področja, kjer lahko EU krepi svojo globalno vlogo do leta 2040, ter na področja, kjer mora Evropa krepiti svojo odpornost in zmanjševati odvisnost do leta 2040.

Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo za redno informiranje držav članic o procesu priprave poročila, ki ga bo vodila Komisija.

Kohezijska politika predsedovanja Svetu EU

Nov finančni okvir na področju kohezijske politike za obdobje 2021–2027 pomeni na eni strani pomemben prispevek k dolgoročnejši krepitvi odpornosti EU, na drugi strani pa prispevek k odpravi razvojnih razlik med območji oziroma regijami.

Kohezijska politika bo skupaj s preostalimi mehanizmi, namenjenimi okrevanju in odpornosti, znatno prispevala tudi k doseganju ciljev zelenega prehoda, digitalne preobrazbe ter trajne in vzdržne rasti.

Po sprejetju kohezijskega zakonodajnega okvira se bo slovensko predsedstvo osredotočilo na izmenjavo mnenj in izkušenj pri pripravi strateških in programskih dokumentov za naslednje programsko obdobje. Na podlagi izkušenj posameznih držav članic pri izvajanju kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 bo posebna pozornost namenjena izmenjavi mnenj glede učinkovitega sistema upravljanja in izvajanja za programsko obdobje 2021–2027.

Poudarek bo na zagotavljanju prožnosti in uvajanju poenostavitev, ki jih omogoča sprejeti normativni okvir.

Kohezijska politika ima pomembno vlogo tudi pri soočanju s pandemijo covida-19 ter njenimi posledicami, zato bo slovensko predsedstvo skupaj z Evropsko komisijo nadaljevalo razprave in usmerjanje aktivnosti za vzpostavitev odporne Evrope, ki bo sposobna učinkovitejšega soočanja in odzivanja na zdajšnje in prihodnje krizne okoliščine ter preostale izzive za zmanjševanje razvojnih razlik med regijami.

V času slovenskega predsedovanja bo poseben poudarek na približevanju kohezijske politike državljanom.