Naprej na vsebino

Na kaj morate biti pozorni ob vodi in kako rešujete utapljajočega

V poletnih vročih dneh prija osvežitev v vodi. Pri tej pa je treba ohraniti tudi dobro mero previdnosti, saj voda skriva tudi mnoge nevarnosti. Po podatkih Policije se v Sloveniji letno utopi med deset in dvajset oseb, med temi pa največ v morju in v rekah. Več žrtev je med moškimi, saj se je od leta 2017 po podatkih Policije utopilo 56 moških in 17 žensk. Poleg smrtnih žrtev pa lahko neprevidnost ob vodi povzroči tudi lažje in hude telesne poškodbe, med katerimi so tudi poškodbe hrbtenice, ki so največkrat posledica skoka v vodo brez preverjanja globine.

Preberite tudi:

Utopitev desetletnika pokazala na vse sistemske pomanjkljivosti

Nasveti za večjo varnost v in ob vodi

Najverjetneje osnovne varnostne ukrepe, ki veljajo za zadrževanje v in ob vodi že dobro poznate, a previdnosti in opozoril ni nikoli preveč. Policija svetuje:

  • Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni: telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode.
  • Ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali bregovih jezer, rek, še manj v vodi: otroci ne poznajo nevarnosti. Otroke, ki se igrajo ob vodi, pa čeprav plitvi, ves čas opazujte in nadzorujte.
  • Vodne blazine in drugi pripomočki za plavanje ne zagotavljajo popolne varnosti v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti.
  • Nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri, izogibajte se alkoholni pijači
  • Ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih: neznane situacije so zelo nevarne.
  • Upoštevajte vremenske razmere. Ne plavajte sami na daljših razdaljah: tudi zelo dobro utrjeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost.
  • Vzvalovljeno morje in morski tokovi praviloma odnašajo kopalce od obale.
  • Na kopališčih se ravnajte po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališču, ter po odredbah in navodilih reševalca iz vode in druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališču.
  • Uporabljajte kopališke naprave glede na svoje znanje plavanja brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje.
  • Brzice skrivajo presenečenja in pasti. Ravnajte premišljeno in ne izzivajte narave. Pred spustom zberite čim več podatkov o reki in poskrbite za ustrezne ukrepe za varnost in reševanje.
  • Na kopališčih storilci kaznivih dejanj ne počivajo. Previdnost pred priložnostnimi tatovi, spolnimi nasilneži in drugimi, ki se lahko pojavijo na kopališčih, zato ne bo odveč. Pazite na druge in njihovo premoženje. Če bomo vsi tako ravnali, bo zagotovljena večja varnost.
  • Pred plavanjem ne popivajte in s prijatelji ne stavite, da ste sposobni na primer preplavati bližnjo gramoznico.
  • Bodite previdni pri hoji ob vodi, še zlasti če hodite po strmih bregovih rek, kjer se zdrs lahko tragično konča. Starši še posebej pri tem pazite na svoje otroke. 
Ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali bregovih jezer, rek, še manj v vodi: otroci ne poznajo nevarnosti. Otroke, ki se igrajo ob vodi, pa čeprav plitvi, ves čas opazujte in nadzorujte. Vir slike: Facebook stran NIJZ.
Ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali bregovih jezer, rek, še manj v vodi: otroci ne poznajo nevarnosti. Otroke, ki se igrajo ob vodi, pa čeprav plitvi, ves čas opazujte in nadzorujte.
Vir slike: Facebook stran NIJZ.

Varnost otroka lahko zagotovimo le tako, da ga ves čas opazujemo

Največja nevarnost ob vodi je za otroke od enega do treh let starosti, ko že hitro hodijo in tečejo, plavati pa še ne znajo. Voda jih kaj rada premami, da zakorakajo vanjo, zato otroka ob vodi nikoli ne puščajte nenadzorovanega. Ne glede na to, ali gre za morje, reko, bazen, ribnik, jezero ali napihljivi otroški bazenček. Majhnega otroka ali slabega plavalca morate imeti vedno na dosegu roke. Noben telefonski klic ali sporočilo ni tako pomembno kot varnost vašega otroka.

V vodi ga nikoli ne pustite samega, tudi takrat ne, če zna plavati ali uporablja napihljive pripomočke za plavanje (obroč, rokavčki, jopič), saj ti ne zagotavljajo varnosti. Takoj, ko ocenite, da je pripravljen za učenje plavanja, ga naučite plavati, ali pa ga vpišite v plavalni tečaj. Tudi, če otrok že zna plavati, to še ne pomeni, da se ne more utopiti, zato ga je treba opazovati in nadzorovati še naprej.

Majhnega otroka ali slabega plavalca morate imeti vedno na dosegu roke. Voda ga lahko premami, da se poda vanjo. Vir slike: Pixabay.
Majhnega otroka ali slabega plavalca morate imeti vedno na dosegu roke. Voda ga lahko premami, da se poda vanjo.
Vir slike: Pixabay.

Otroke tudi opozorite, da ne tekajo ob bazenu ali drugi globlji vodi, da se ne porivajo en drugega, saj lahko pride do padca, ki je lahko usoden. Otroku lahko npr. spodrsne in pade v bazen, ob tem z glavo udari ob rob bazena, izgubi zavest in se utopi.

Na naravnih kopališčih je treba otroke še posebno pozorno nadzorovati ob vodi in v njej. Voda ob obrežju jezer in ribnikov je običajno plitva, potem pa se dno strmo spusti, zato lahko otrok hitro izgubi tla pod nogami.

Kopanje je v naravi priporočljivo le na urejenih naravnih kopališčih, ki imajo organizirano službo za reševanje iz vode. Pomembno je upoštevati postavljene znake, kot so »kopanje prepovedano«, »nezaposlenim dostop prepovedan« ali »kopanje na lastno odgovornost«.

Motna voda skriva dodatne nevarnosti

Voda v naravnih kopališčih je pogosto motna in pod gladino lahko skriva razbito steklo, različne odvržene premete, skale in veje, v katere se lahko zapletejo noge ali roke, ali povzročijo poškodbe. Zato naj bodo otroci obuti v primerno obutev za vodo, ki ne drsi in hkrati ščiti pred poškodbami. Zaščitite tudi svoje noge pred morebitnimi urezninami ali drugimi poškodbami.

Pred skakanjem v vodo vedno preverite, ali je voda dovolj globoka in kakšno je dno na mestu, kjer boste skakali. Po priporočilih naj bi bila voda za skakanje globoka vsaj 270 cm. Pri skakanju na glavo vedno roki iztegnite naprej, zaradi varnosti pa naj bo prvi skok na novi lokaciji vedno na noge. V motni vodi je namreč nevarno, da ob skoku na glavo udarite ob dno in si poškodujete hrbtenico in živčno tkivo hrbtenjače. Posledica take poškodbe je ohromelost udov in telesa od mesta poškodbe navzdol.

Utapljajočega se rešujte le, če ste prepričani, da zmorete

Če opazite, da se nekdo utaplja, ne skačite brezglavo za njim v vodo. Če niste dober plavalec, bo vaš pogum lahko zaman, reševalci pa bodo morali namesto ene osebe lahko reševati celo dve.

Pokličite center za obveščanje na številko 112 ali policijo na številko 113.

Če je to le mogoče, utapljajoči osebi vrzite vejo ali vrv, da se prime zanjo. Če to ni mogoče, in le, če ste prepričani, da boste zmogli napor in ostali zbrani, se podajte v vodo. Pred reševanjem slecite obleko in sezujte čevlje.

Utapljajočemu se vedno približajte s hrbtne strani in ga zagrabite. Če se vas utapljajoči oklene, se morate rešiti njegove prijema, sicer bosta utonila oba. Prijema se v tem primeru rešite tako, da se potopite. Če se utapljajoči otepa vašega prijema ali grabi po vas, počakajte, da se utrudi in šele takrat začnite z reševanjem. Pri množičnih nesrečah poskušajte reševati le posameznike. V gneči je reševanje brezupno.

Pravila za oživljanje utopljenca

  • Če je le mogoče, naj reševalec začne umetno dihanje z usti že v vodi, ko začuti tla pod nogami.
  • Brž ko je utopljenec na suhem, ga je treba sleči do bokov. Na vsak način mu odpnite ovratnik in zrahljajte pas. Kadar opazite ovire v zgornjih dihalih, naglo odstranite iz utopljenčevega nosa, ust in žrela blato, pesek ali alge, prav tako tudi zobno protezo. Na možnost tujkov morate pomislite, kadar čutite pri vpihavanju v dihalnih poteh odpor.
  • Ne zamujajte se s poskusi odstranjevanja vode iz pljuč in drobnih sapnic. Voda iz nosa, ust, žrela, sapnika in večjih sapnic bo odtekla, če le za trenutek dvignete utopljenca v pasu tako, da glava z oprsjem visi navzdol.
  • Položite utopljenca na hrbet, sprostite dihalno pot in takoj začnite z umetnim dihanjem usta na usta pri odraslih in usta na usta in nos pri otrocih.
  • Če utopljenec ne kaže znakov življenja, je treba hkrati z umetnim dihanjem začeti tudi z zunanjo masažo srca.
  • Če srce ne začne ponovno biti in če utopljenec ne začne sam dihati, ga je treba oživljati z umetnim dihanjem in zunanjo masažo srca, dokler ne kaže znakov življenja, dokler ne pride služba nujne medicinske pomoči oziroma dokler nismo povsem izčrpani. Prej sme prekiniti oživljanje le zdravnik.
  • Postopek oživljanja: izvedemo pet začetnih umetnih vpihov, nato nadaljujemo z masažo srca in umetnim dihanjem v razmerju 30:2 (30 pritiskov na prsnico, dva vpiha). Po eni minuti oživljanja pokličemo številko 112 in nadaljujemo z masažo srca in umetnim dihanjem.
  • Utopljenca, ki se je zavedel, oblecite ali zavijte v suho obleko ali odejo, ker je izgubil mnogo toplote. Utopljenca skrbno opazujte.
  • Na to pazite tudi med prevozom v bolnišnico! Nevarnost za utopljenca namreč še ni minila: dihanje lahko nenadoma zopet preneha. Zato ga vestno opazujte, dokler ga ne oddate zdravniku ali v bolnišnico.
  • Vsakdo, ki se je utapljal in pri tem vdihnil nekaj vode, sodi v bolnišnico, čeprav ga ni bilo treba oživljati. Možni so namreč hudi pljučni zapleti.
Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice