Naprej na vsebino

Začetki kriptovalute bitcoin

18. avgust 2008 – na ta dan je bila registrirana domena »bitcoin.org,« ki je ime spletne strani, kjer najdemo vse informacije o tej kriptovaluti, stran pa je danes prevedena v več kot 20 različnih jezikov, tudi v slovenščino.

Domena je zaščitena z »WhoisGuard,« ki skrije podatek o identiteti lastnika domene. Skrivnost pa se ne konča zgolj pri lastniku domene, saj vse do danes ni znano, kdo je »izumitelj« ali programer bitcoina. Ne vemo niti tega ali je to ena oseba ali organizacija oziroma skupina ljudi.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Vrednost bitcoina poskočila po tvitu Elona Muska

Približno dva meseca kasneje je oseba s psevdonimom Satoshi Nakamoto preko spletne strani metzdowd.com, kjer še danes potekajo razprave na temo kriptografije, oznanila, da dela na novem sistemu elektronskega denarja, pri katerem bo poslovanje omogočeno neposredno med dvema uporabnikoma, brez vmešavanja tretjih oseb (bank, regulatorjev, kartičnih podjetij …).

Eno izmed sporočil Satoshi Nakamotoja o kodiranju Bitcoina. Vir slike: Bitcoin.org.
Eno izmed sporočil Satoshi Nakamotoja o kodiranju bitcoina.
Vir slike: Bitcoin.org.

Ta oseba je objavila tudi »whitepaper« oziroma dokument, v katerem najdemo vse podatke o kriptovaluti – whitepaper ima vsaka nova kriptovaluta. Ta dokument, ki je danes milo rečeno slaven, je na voljo na tej povezavi.

Whitepaper oziroma predstavitveni dokument o Bitcoinu. Vir slike: Bitcoin.org.
Whitepaper oziroma predstavitveni dokument o bitcoinu.
Vir slike: Bitcoin.org.

Rojstvo bitcoina

Za uraden zagon te kriptovalute velja datum 3. januar 2009 – na ta dan se je zgodilo prvo rudarjenje bitcoina. Rudarjenje je izraz, ki v svetu kriptovalut pomeni procesiranje kripto transakcij. Bitcoin temelji na tehnologiji »verige podatkovnih blokov« – bloki so sestavljeni iz transakcij, ki jih morajo rudarji preveriti in potrditi. Za uspešno rešitev bloka transakcij je rudar nagrajen z novimi bitcoini. Na tak način se tudi ustvarjajo novi kripto kovanci.

Če poenostavimo – vse transakcije so zabeleženi v javni knjigi, ki je hkrati shranjena na milijonih različnih strežnikov (nimamo neke entitete, preko katere bi šle vse transakcije). To knjigo sestavljajo bloki, ti bloki pa so sestavljeni iz posameznih transakcij.

Skratka, na ta dan je bil potrjen prvi blok transakcij, za katerega je bila izplačana nagrada 50 bitcoinov. V tem bloku, poimenovanem tudi blok 0 (nič), najdemo tudi kodirano sporočilo in sicer naslov članka iz takratne številke časopisa London Times. Članek je govoril o škandalu, povezanem z bankami in politiko. Ugiba se, da je želel Satoshi Nakamoto, prvi rudar, s tem sporočilom zabeležiti dan zagona in hkrati pokazati na težave, ki bi jih kriptovaluta rešila.

Članek, katerega naslov je vkodiran v blok 0. Vir slike: The times.
Članek, katerega naslov je vkodiran v blok 0.
Vir slike: The times.

Blok 0 je edinstven, saj njegova nagrada ne more biti nikoli porabljena za pošiljanje. Skozi teh 12 let pa so lastniki bitcoinov vztrajno pošiljali manjše vsote na naslov denarnice bloka 0. Transakcije so opremili z raznimi sporočili osebi Satoshi Nakamoto, večinoma pa ljudje v teh sporočili Satoshija prosijo za denar. Teh transakcij se je nabralo za skoraj 19 bitcoinov – teh 19 bitcoinov pa gospod ali gospa Satoshi lahko porabi po mili volji, če ima še vedno dostop do bloka 0.

8. januarja, torej 5 dni kasneje, je bila preko iste spletne strani o kriptografiji oznanjena prva različica programske opreme za rudarjenje bitcoinov. Samo en dan kasneje je bil tako potrjen drugi blok transakcij oziroma »blok 1«. S tem dogodkom se je tudi uradno začelo rudarjenje, saj so zdaj lahko bitcoin rudarili vsi.

So kriptovalute obstajale že pred bitcoinom?

Skozi leta se je velikokrat zgodilo, da so se posamezniki predstavili kot Satoshi Nakamoto, pojavila so se tudi mnoga ugibanja o identiteti začetnika te kriptovalute, ampak vse do danes informacija, kdo stoji za psevdonimom Satoshi Nakamoto, ostaja skrivnost.

Satoshija si lahko hitro predstavljamo kot samotnega genija, ki je prišel do nenadnega in pomembnega odkritja, ki mu pravimo bitcoin. Resnica pa je, da se takšni »izumi« ne dogajajo v izolaciji, še manj pa brez predhodnih raziskav in poskusov.

Danes poznamo kar nekaj takih projektov, ki so pripomogli h končnem zagonu bitcoina. Leta 1997 je Adam Back predstavil sistem Hashcash, ki se uporablja za omejitev nezaželenih e-poštnih sporočil, po razvoju bitcoina pa je Hashcash tudi ključen del tehnologije za rudarjenje.

Izraz »kriptovalute« je programerskemu in kriptografskemu svetu poznan že desetletja. Wei Dai je že leta 1998 predstavil dokument, v katerem je opisoval »b-money«, sistem za anonimno distribucijo digitalnega denarja. V dokumentu je predstavil vse temeljne lastnosti kripto sistemom, ki jih poznamo danes.

Za neposrednega predhodnika bitcoina pa označujejo sistem »bit gold« – sistem za kriptovaluto, ki ga je razvil Nick Szabo, prav tako leta 1998. Bit gold ni bil nikoli implementiran, je pa postal razlog, da je Szabo danes eden izmed »osumljencev« za razvoj bitcoina. Leta 2014 je Szabo tudi izjavil: »Vsako povezovanje med mano in Satoshijem je napačno, ampak sem na to že navajen«.

Ena izmed nerešenih ugank pa je tudi razlog, zakaj se je izumitelj bitcoina odločil zakriti svojo identiteto. Morda je predvidel vpliv in pomen, ki ga je bitcoin danes dosegel, in si ni želel pozornosti s strani medijev in politike.

Jasen razlog bi bil tudi ta, da bitcoin predstavlja resno grožnjo bančnim sistemom po svetu. V primeru, da bi bitcoin začelo uporabljati večje število držav, bi lokalne valute izgubile pomen. Teoretično v takem primeru sploh ne bi več potrebovali bank. Samo mislimo si lahko, kakšna tarča bi tako postal tisti, ki je sprožil vse to.

Seveda je na seznamu teh razlogov tudi varnost. Najverjetneje je skozi prva leta bila večina rudarjenja opravljena s strani Satoshija in mogoče nekaj drugih ljudi. To bi pomenilo, da ima Satoshi Nakamoto eno izmed večjih zalog bitcoinov in pri današnji vrednosti te kriptovalute je to izjemno visok znesek.

Ena izmed največjih prednosti bitcoina pa je tudi njegova slabost: ni sledljivosti oziroma lastništva. Bitcoine imamo shranjene v digitalni denarnici, do katere lahko dostopamo s posebnimi ključi oziroma šiframi. Tako lahko torej vsak, ki pridobi dostop do ključev, pridobi tudi dostop do denarnice. Seveda bi od »očeta« bitcoina pričakovali, da bi dostop do svoje denarnice primerno zavaroval, vendar kljub temu lahko razumem, da je hotel ostati anonimen.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Kam so vsi natakarji šli?

Če je bilo pomanjkanje natakarjev očitno že v preteklosti, so po epidemiji covida-19 postali redki kot dragulji. Se pa najdejo gosti, ki z njimi še vedno ravnajo kot svinja z mehom.

Prijava na e-novice