Čas je, da so pravi kmetje v Sloveniji slišani, ne da tempo narekujejo »kavč« kmetje

V nedeljo, 15. avgusta, se je zaključila več kot šest tednov trajajoča javna razprava o predlogu Strateškega načrta Skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027, ki je potekala od 2. 7. 2021. V obdobju javne razprave je bilo izvedenih devet javnih posvetovanj, ki se jih je udeležilo 370 udeležencev.

Preberite tudi:

Bolj kot naravnih ujm se je kmetom bati nespametne kmetijske politike

Kot cilji SKP so bili opredeljeni:

• Spodbujanje pametnega, odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, ki zagotavlja prehransko varnost.
• Krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev EU.
• Krepitev socio-ekonomskega razvoja podeželskih območij.

V sredo, 25. 8. 2021, so bile na sejmu AGRA 2021 predstavljene ključne pripombe in predlogi, ki so bile posredovane v času javne razprave ter podan prvi odziv nanje.

Predlogov je bilo veliko, nekateri so bili tudi kontradiktorni, glede nekaterih vprašanj pa so si bili udeleženci razprav enotni. Predvsem glede tega, da je denarja za kmetijstvo premalo in da bo, kot vedno, kmet pri deljenju velikih sredstev izvisel. Kmečke organizacije so soglasno nasprotovale predvidenemu prenosu 150 milijonov evrov iz 1. stebra neposrednih plačil na 2. steber, kjer je denar za projekte in naložbe. Po novem bodo 25-odstotni delež neposrednih plačil zavzemala podnebno-okoljska plačila za izvajanje določenih okoljskih nadstandardov, kar po mnenju kmetov predstavlja previsok delež.

Minister za kmetijstvo dr. Jože Podgoršek je po proučitvi predlogov dejal, da prenosa iz 1. stebra neposrednih plačil na 2. steber ne bo. Deleža neposrednih plačil za podnebno-okoljska plačila pa ni moč znižati, saj je 25-odstotni delež pogoj EU za odobritev evropskih sredstev. V prihajajočem tednu bo potekala predstavitev okoljskih ukrepov znotraj nove skupne kmetijske politike, cilji katere so obvladovanje podnebnih sprememb, varovanje naravnih virov in povečanje biotske raznovrstnosti.

V SLS so poudarjali, da se enotna plačila na hektar ne smejo zmanjševati

Pri Slovenski kmečki zvezi, stanovski organizaciji Slovenske ljudske stranke, so tako še na dan predstavitve na AGRI izpostavili:

»Predlog nove skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023 – 2027 je bil slabo pripravljen. SLS, Slovenska kmečka zveza pri SLS in svetniki Društva SKZ-Slovenska kmečka zveza v KGZS smo v javni razpravi zahtevali bistvene spremembe s ciljem zagotavljanja večje konkurenčnosti slovenskih kmetov, večjega zanimanja mladih za kmetovanje tudi na manjših in srednje velikih kmetijah in s tem zagotavljanja večje samooskrbe Slovenije z lokalno pridelano hrano. Za namakanje, rastlinjake, zaščito pred naravnimi ujmami, prenovo hlevov in druge prilagoditve na spremenjene zahteve potrošnikov in podnebne spremembe je odločno premalo sredstev. Zato zahtevamo od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Vlade RS, da nujno zagotovijo dodatna sredstva sicer tisočem slovenskih kmetij grozi propad.

Dosedanji načrt SKP ni prinesel zaželenih rezultatov, zaključila pa se je tudi javna razprava o SKP za obdobje 2023 – 2027. Slovenska kmečka zveza pri SLS, svetniki Društva SKZ-Slovenska kmečka zveza v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, številni kmetje in nevladne organizacije smo dali veliko pripomb, opozoril in predlogov za izboljšanje nove SKP, kajti predlog nove SKP za obdobje 2023 – 2027 je bil slabo pripravljen.

V pripombah smo zahtevali, da se enotna plačila na hektar ne zmanjšajo. Bistveno pa je glede na predlog potrebno povečati sredstva za investicije (namakanje, prenova hlevov, rastlinjaki, zaščito pred naravnimi ujmami, …), za spodbujanje mladih ter za prenovo slovenskega kmetijstva ter prilagoditve na spremenjene zahteve potrošnikov in podnebne spremembe.

Poudarjamo tudi, da morajo plačila dobiti tisti, ki zemljo obdelujejo ter pridelujejo hrano. Zagotoviti moramo dohodkovno vzdržnost za družinske kmetije. Ukrepov mora biti čim manj, predvsem pa morajo biti  jasni in ne birokratski. Mladim na malih in srednjih kmetijah, posebno v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) moramo omogočiti vstop v ukrepe za mlade prevzemnike. To je le nekaj ciljev, ki bi jih po našem prepričanju nujno morala slediti nova SKP za obdobje 2023 – 2027, ki mora omogočiti razvoj  slovenskega kmetijstva, ki bo zagotavljalo čim večjo pridelavo domače hrane, zagotavljalo prehransko varnost, povečalo samooskrbo z lokalno pridelano hrano in spodbujalo mlade, da ostanejo na kmetijah ter ohranjajo obdelano in poseljeno podeželje.«

Protest kmetov po predstavitvi predloga nove SKP na Agri

Sindikat kmetov Slovenije je na dan predstavitve predloga petletnega strateškega načrta skupne kmetijske politike izvedel protest in s tem izrazil svoje nestrinjanje s predlogom. Okoli 60 traktorjev se je zapeljalo po Gornji Radgoni, predsednik Sindikata ta kmetov Slovenije Anton Medved je ministru prebral zahteve kmetov.

Kmetje so ponovno poudarili, da mora slovensko kmetijstvo temeljiti na trajnostni družinski kmetiji, ki daje socialno, okoljsko in gospodarsko varnost družini. Zahtevajo jasno opredelitev pravega kmeta, upravičenca do sredstev skupne kmetijske politike in da se kmetijstvu namenjeni denar v celoti obdrži v kmetijstvu. Ponovno so poudarili, da nasprotujejo prenosu 150 milijonov evrov sredstev iz prvega stebra neposrednih plačil v drugi steber kmetijske politike, kjer je denar za projekte in naložbe.

Od ministrstva so zahtevali, da zagotovi dodatnih 150 milijonov evrov iz nacionalnih sredstev ali drugih virov, ker je kmetijstvo temelj razvoja vsega preostalega gospodarstva in turizma. Zahtevali so tudi omejitev dohodkovnega plačila za trajnost, torej plačilnih pravic na 100.000 evrov, in začetek postopnega zniževanja plačil nad 60.000 evrov. Pri naložbenih ukrepih so zahtevali uvedbo pavšalnih zneskov ter obvezno izenačitev pravnih in fizičnih oseb pri najvišjem mogočem prejetem znesku na programsko obdobje na 500.000 evrov.

V SLS so pozdravili premik v pravo smer

»Včerajšnji kmečki protest, v katerem so kot nosilci sodelovali tudi številni člani SLS, bo očitno prinesel prve resne pozitivne vladne spremembe za slovensko kmetijstvo. Po besedah kmetijskega ministra dr. Jožeta Podgorška se sredstva za plačilo na hektar kmetijskih površin ne bodo zmanjšala, zagotovljen pa bo tudi del potrebnih sredstev za investicije v kmetijstvu za prilagajanje novim tržnim in podnebnim razmeram.

Ta delna pozitivna sprememba pri odnosu Vlade RS do kmetijstva je bila dosežena zaradi usklajenega in skupnega delovanja vseh glavnih stanovskih, strokovnih in drugih organizacij, ki se zavedajo pomena slovenskega kmetijstva za zagotavljanja samooskrbe s hrano ter obdelanega in poseljenega podeželja. Zato čestitamo vsem sodelujočim partnerjem, ki so se kljub posameznim različnim pogledom uspele uskladiti v zahtevah, ki so za slovenske kmete in večjo samooskrbo s hrano najpomembnejše.

Za uresničitev obljubljenega in za dosego drugih pozitivnih sprememb bo izredno pomembno, da se usklajeno delovanje ohrani tudi v prihodnje,« so zapisali v sporočilu za javnost.

A ta saga najverjetneje še ni končana. Tokrat gre za SKP, drugič bo šlo za kaj drugega. Dejstvo ostaja, da je kmet v prehranski verigi najšibkejši člen, čeprav se brez njega veriga niti začeti ne more. Poleg tega, da mu pripade daleč najmanjši delež denarja med deležniki v celotni verigi, je tudi tisti, ki je od te verige najbolj odvisen. Pri tem pa, glede na tovarno pod milim nebom, svoje naredi tudi narava.

Kot da to še ni dovolj, ga tudi velika večina končnih potrošnikov ne razume. Zavedanje, da je še kako pomembno, kaj damo v usta in vnašamo v svoje telo, je še vedno prenizko. Priseljencem na podeželje kmetije smrdijo, moti jih hrup traktorjev v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah. Moti jih tudi število traktorjev, za katere premnogi še vedno ne razumejo, da so osnovno delavno sredstvo kmetovalca in ne prestiž. Marsikdo dandanes celo tega ne ve več, da mleko ne zraste v tetrapaku na trgovinski polici.