Slovenska ljudska pravljica: Sedem laži

Bila je žena, ki je imela tako lepo hčer, da ji v vsem kraju ni bilo para, pa so ji čuda v oglede hodili. Žena pa je rekla:

»Kdor hoče dobiti mojo hčer, mora tako dolgo z menoj govoriti, da bom rekla: ˝to je laž!˝«

Neki gospod je imel tri hlapce. Najmlajšega med njimi sta druga dva imela za norca. Nekoč so peljali tri vozove gnoja mimo tiste žene.

Zjutraj je rekel starejši hlapec:

»Danes bomo peljali gnoj mimo tiste žene. Danes bomo z njo govorili in jo pripravili, da bo rekla: ˝To je laž!˝«

»Tudi jaz bom govoril z njo,« reče najmlajši.

Zdaj reče starejši hlapec:

»Dobro jutro bog daj, mati. Kaj delate, mati?«

»Zelje plevem,« reče žena.

Zdaj dalje hlapec ne ve, kaj z njo govoriti, da bi žena rekla: to je laž.

Zatem pripelje srednji hlapec in reče:

»Dobro jutro bog daj, mati. Kaj delate, mati?«

»Zelje plevem,« mu reče žena.

Zdaj tudi on ne ve, kaj z njo govoriti, da bi žena rekla: to je laž.

Zdaj pripelje najmlajši hlapec in reče:

»Dobro jutro bog daj, mati! Kaj delate, mati?«

»Zelje plevem,« reče žena.

On pa ji reče:

»Mi smo ga že dolgo devet kadi narezali.«

»To je dobro,« reče žena.

A hlapec reče:

»Ni dobro, ker nam je vse segnilo.«

»To je slabo,« reče žena.

»Ni slabo, smo ga zvozili na njivo in je zraslo debelo hrastje.«

»To je dobro.«

»Ni dobro, hrastje je bilo vse votlo.«

»To je slabo.«

»Ni slabo, ker je bilo polno medu.«

»To je dobro.«

»Ni dobro. Prišel je medved pa vsega pojedel.«

»To je slabo,« reče žena.

»Ni slabo,« reče hlapec. »Smo dobili medveda, pa smo devet kadi medu iz njega iztisnili.«

»To je sakramenska laž,«reče žena.

Tedaj je najmlajši hlapec dobil hčer, čeprav sta ga starejša dva imela za norca.