Prejeli smo: SKZ pri SLS: Strateški načrt za izvajanje SKP gre v napačno smer
Nedolgo nazaj smo poročali, da se je zaključila več kot šest tednov trajajoča javna razprava o predlogu Strateškega načrta Skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027. Poročali smo tudi, da so v Slovenski kmečki zvezi, stanovski organizaciji Slovenske ljudske stranke, izrazili nezadovoljstvo glede nekaterih rešitev, ki jih je predlagala SKP.
Sindikat kmetov Slovenije je na dan predstavitve predloga petletnega strateškega načrta skupne kmetijske politike na AGRI izvedel protest in s tem jasno izrazil svoje nestrinjanje s predlogom.
Kljub uspehu pri usklajevanju glede nekaterih pomembnih zadev, ki so ga v SLS pozdravili, je danes Slovenska kmečka zveza pri SLS na Vlado Republike Slovenije naslovila odprto pismo, pod katero se je podpisal državni svetnik za področje kmetijstva, Branko Tomažič.
V odprtem pismu so med drugim zapisali, da nikakor ne gre za napad na Vlado RS, saj spoštujejo in podpirajo njena pozitivna prizadevanja. Se pa, kot nasledniki pokojnih Ivana Omana, prof. dr. Franca Zagožna, Ivana Pučnika in drugih čutijo dolžne, da povedo to, kar je povedati treba.
Odprto pismo v nadaljevanju navajamo v celoti.
Odprto pismo Slovenske kmečke zveze pri SLS Vladi RS: Slovenski strateški načrt za izvajanje skupne kmetijske politike (SKP) gre v napačno smer
»Strateški načrt za izvajanje skupne kmetijske politike (SKP) 2021-2027 je temeljni in najpomembnejši dokument, ki bo odločilno in dolgoročno vplival na to, kako se bo razvijalo slovensko kmetijstvo in podeželje ter kakšen bo položaj kmetov in družinskih kmetij kot nosilcev pridelave hrane in obdelanega ter poseljenega podeželja.
Prejšnja SKP ni prinesla obljubljenih in pričakovanih rezultatov. To je dokazljivo dejstvo. V SLS in SKZ pri SLS smo tudi pred sprejetjem prejšnjega načrta pravočasno opozarjali na neustreznost in predstavili strokovno utemeljene predloge, vendar nismo bili slišani. Bojimo se, da bo z novo strategijo podobno. Oddaljujemo se od prave poti.
Nova SKP 2023-2027 mora po prepričanju SKZ pri SLS sloneti na slovenskem kmetijstvu, ki bo zagotavljalo čim večjo pridelavo hrane, zagotavljalo prehransko varnost z bistvenim povečanjem samooskrbe z lokalno pridelano hrano, krepilo družinske kmetije in spodbujalo mlade, da ostanejo na kmetijah ter ohranjajo obdelano in poseljeno podeželje. Za dosego teh ciljev je potrebno bistveno spremeniti dosedanjo politiko in predlog nove SKP tako, da se ne bi ponovno investiralo predvsem v največje kmetije in posestva, ki so bila doslej prejemniki primerjalno daleč največjega deleža sredstev za investicije ter razvoj in so tudi zato dobro opremljena, praviloma pa kmetujejo tudi na najboljših zemljiščih. Prednost je potrebno dati srednje velikim pa tudi tistim malim družinskim kmetijam, ki imajo ob ustrezni usmeritvi možnosti za obstoj in razvoj, a doslej še niso uspele na razpisih, ki bi jim omogočali posodobitev in/ali preusmeritev kmetije v tržno zanimive panoge, kar bi h kmetovanju spodbudilo tudi mlade. Podpore naj dobijo tisti, ki zemljo obdelujejo in pridelujejo hrano s posebnim poudarkom na podpori pridelavi deficitarnih pridelkov (krušna žita, krompir, vrtnine, …). Po neuradnih podatkih je preko 10 % prejemnikov podpor takih, ki ne kmetujejo.
Posebno pozornost je potrebno nameniti gorsko-hribovskim kmetijam in gozdarstvu (negi gozdov in povezovanju lastnikov gozdov pri gospodarjenju z gozdovi). Številne gorsko hribovske kmetije so v preteklosti glavni zaslužek ustvarjale prav z gospodarjenjem z gozdovi, kar pa bo možno obnoviti le z bistveno večjim vlaganjem v gozdove.
Tak pristop bi bil največji garant za povečanje pridelave domače hrane ter obdelanost in poseljenost slovenskega podeželja. SKP mora ob tem biti enostavna, s čim manj ukrepi, pregledna in ne birokratska. Zaenkrat pa za novo SKP večino od tega, žal, ne velja.
Posebno velik problem pa je tudi dejstvo, da v času obseženih evropskih in državnih vlaganj v številne gospodarske in negospodarske sfere, slovensko kmetijstvo dobiva absolutno premajhen delež oziroma premalo sredstev za nujno potrebna prilagajanja na nove tržne in podnebne razmere.
Živimo v povsem nepredvidljivih časih zaradi pandemije, podnebnih sprememb, mednarodnih zaostrovanj, … kar pomeni, da nimamo nobenega jamstva, da bomo v primeru izrednih razmer lahko zagotavljali dovolj hrane za slovenske potrošnike, če se bomo zanašali predvsem na uvoz in ne bomo bistveno povečali samooskrbe z doma pridelano hrano. Samooskrba z domačo hrano in prehranska varnost se nam namreč iz leta v leto slabšata in ne izboljšujeta.
Zavedamo se tveganja, da bi to odprto pismo Vladi RS lahko kdo razumel kot napad na Vlado RS. Zato poudarjamo, da spoštujemo in podpiramo pozitivna prizadevanja Vlade RS na številnih področjih, pomembnih za Slovenijo in njene državljane. Izražamo tudi zadovoljstvo, da je preko mnogih pogovorov in tudi dveh kmečkih protestov prišlo do prvih pozitivnih premikov pri odnosu vlade do kmetijstva. Ob tem pa čutimo odgovornost, da kot nasledniki pokojnih Ivana Omana, prof. dr. Franca Zagožna, Ivana Pučnika in drugih povemo to, kar je pomembno povedati, preden bo prepozno. Zato želimo in pričakujemo, da bosta kmetijsko ministrstvo in Vlada RS naša opozorila vzela kot dobronamerna, obenem pa skrajno resna.
Z nadaljevanjem sedanje smeri slovenske kmetijske politike bo namreč samooskrba z doma pridelano hrano še naprej upadala, propadlo pa bo tudi na tisoče kmetij, ki bi ob ustreznem pristopu imele možnost za preživetje in razvoj in ki bi pomembno prispevale k povečanju pridelave hrane ter zagotavljanju obdelanega in poseljenega podeželja.«
Powered by Contextual Related Posts
