Zahvalna nedelja: škofje v poslanicah pozivajo tudi k potrpežljivosti in spoštovanju ukrepov

Kristjani v Sloveniji zahvalno nedeljo vsako leto obhajajo na nedeljo po prazniku vseh svetih. Letos je to na današnji dan, sedmega novembra. Praznik zahvale so sicer poznala že starodavna ljudstva. Ob tem prazniku so ljudje za blagoslov darovali ječmenove snope ali enoletno jagnje. Z nastopom judovstva oziroma z izhodom judovskega ljudstva iz egiptovske sužnosti je zahvala dobila tudi bogoslužni in odrešenjski pomen.

Za kaj se zahvaljujemo? Najbrž je odgovorov toliko, kolikor je posameznikov, ki bi na to vprašanje odgovorili. Za letino in pridelke, za spoznanje, svobodo, dom, domovino, čas, vero, ljubljene, zdravje … za vse, kar imamo in za vse, kar smo. Včasih tudi za to, kar nismo ali kar nam je bilo prihranjeno.

Slovenski škofje so pozvali k potrpežljivemu prenašanju trajajoče skupne nadloge

Naša življenja je močno zaznamovalo širjenje virusa covida-19 in spopadanje z njim. Za mnogo od tega, kar se je zdelo za samoumevno, se je izkazalo, da še zdaleč ni tako. Vsakodnevne obremenitve in negotovosti vplivajo tudi na naš odnos do okolice in nenazadnje tudi do samih sebe. Mnogi odnosi se krhajo na vprašanjih: Si ali nisi cepljen? Spoštuješ ali ne spoštuješ ukrepov? Si ali nisi imel finančne koristi od te nesrečne situacije, v kateri čepimo že več kot leto in pol?

Tudi poslanice slovenskih škofov so obarvane s trenutno situacijo. Pozvali so tako k potrpežljivemu prenašanju nadloge, kot k spoštovanju ukrepov, zahvalili so se vsem, ki se nesebično razdajajo in pomagajo tistim, ki so v stiski.

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof, je v poslanici ob zahvalnem dnevu zapisal: »Tudi besedila letošnje zahvalne nedelje nas vabijo k potrpežljivemu prenašanju tako trajajoče skupne nadloge kakor tudi številnih osebnih nadlog. Tudi letos se brez pomisleka zahvaljujemo svojim civilnim oblastem in strokovnim službam, ki tako s svojim znanjem kakor s svojimi pooblastili resno in zavzeto pripravljajo ustrezna navodila in s svojimi napori odločilno posegajo v potek in razvoj bolezni in nas vljudno vabijo k sodelovanju in upoštevanju svojih dognanj in odločitev.«

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit je med drugim zapisal: »V letu, ki se bliža svojemu koncu, smo doživljali stisko in trdoto epidemije. Ta nepovabljeni gost je že toliko časa med nami, da smo se ga naveličali in nam preseda. Zato se morda vprašujemo, komu in za kaj naj bi se zahvaljevali. Po eni strani je res, da smo doživljali svojo krhkost. Tudi krhkost ljudi ob sebi, svojih bližnjih. Morda si kdo še vedno briše solze zaradi smrti v družini ali pa še vedno čuti posledice, ki jih je v njegovem telesu pustila bolezen.«

Skrb za okolje in sočloveka

Msgr. Alojzij Cvikl DJ, nadškof metropolit je v nagovoru izpostavil tudi hvaležnost do okolja, v katerem živimo, pa tudi odgovornost in pomen solidarnosti med soljudmi: »Prav tako se moramo zahvaliti za vsa prizadevanja za skupno dobro, za pravičnost, spoštovanje drug drugega, za čut solidarnosti in prijateljstva. Brez tega bi težko živeli, saj nam je povezanost z bližnjimi v veliko oporo, posebno še v trenutkih, ko se čutimo osamljene, ko kdaj s strahom gledamo v prihodnost.

Zahvalna nedelja želi v nas prebujati čut odgovornosti do okolja, v katerem živimo. Na žalost je današnja slika našega odnosa do okolja skrb vzbujajoča. Neprestano brezvestno izčrpavanje zakladov, ki jih v sebi nosi zemlja, pelje v pogubo planeta. Taljenje ledu na zemeljskih tečajih, velika onesnaženost zraka in zemlje itd. že imajo hude posledice, ki pa se bodo še stopnjevale, posebej še, če se bo takšen brezvestni odnos do okolja nadaljeval.«

Msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof, je spomnil: »Na zahvalno nedeljo se Bogu zahvaljujemo za mnoge prejete darove. Ne gledamo s človeškimi očmi na velikost daru, ampak z vsem srcem izražamo hvaležnost za Božje darove in milosti. Zavedamo se, da vse prihaja od Gospoda, naj bodo to lepi trenutki ali pa trenutki preizkušenj,« in opozoril, da je beseda Karitas je v tem času dobivala pravi pomen celostne skrbi in razdajanja za človeka v stiski.