Naprej na vsebino

Liga za sredino za strpno in spoštljivo politiko

Na povabilo devetih podpisnikov pobude o Zavezništvu za slovensko politično sredino iz širšega kroga Katedrale svobode, Zbora za republiko in ActTanka, ki združujejo posameznike iz sveta kulture, znanosti in podjetništva, je 4. novembra 2021 v Ljubljani potekal sestanek s predstavniki sedmih slovenskih strank.

Podpisniki pobude o Zavezništvu za slovensko politično sredino Peter Jambrek, Matej Avbelj, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž Zalaznik, ki se zavzemajo za program in mandat tretje poti, so izpeljali sestanek udeležencev iz vrst političnih strank, ki se nahajajo med obema profiliranima slovenskima političnima stranema.

V konstruktivnem pogovoru o sodelovanju so naslovili slabo podobo aktualne politične kulture in razmišljali o možnosti oblikovanja politične sredine, ki se širi tako na levo kot tudi na desno od sredinske ločnice. Celovita sredina mora biti pristno ljudska, svobodomiselna, spoštljiva do izročil prejšnjih generacij so prepričani, pa tudi odprta za vedno sodobne vrednote socialne države v urbanih in podeželskih okoljih.

Sestanek so vodili: Janez Podobnik, slovenski zdravnik in politik, ki je bil predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, več mandatov poslanec v DZ RS in bivši minister za okolje in prostor; Ivan Štuhec slovenski teolog, filozof morale in pisatelj, ki kot izredni profesor na Univerzi v Ljubljani predava osnovno moralno teologijo in družbeni nauk Cerkve in Peter Jambrek, slovenski pravnik, politik, redni profesor in sociolog. Jambrek ob Francetu Bučarju velja za očeta slovenske ustave in je bil sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice ter deloval kot minister za notranje zadeve v desnosredinski vladi.

Vključevanje, povezovanje, sodelovanje je osnova za strpno in spoštljivo politiko

Uvodoma so se udeleženci seznanili s pobudo Zavezništva za slovensko politično sredino, ki je vključevalna, se gradi na temeljih povezovanja in sodelovanja ter predpostavlja širino, politično kulturo strpnosti in osebnega poštenja. Spodbuja vsakršne ustvarjalnosti, podjetniške pobude, spoštovanje med mladimi in starejšimi generacijami, tudi pozitivni odnos do slovenstva ter institucij slovenske države. Zato so sredino predstavili kot prostor civilne družbe ter kulturnega in akademskega snovanja.

Zavezništvo za politično sredino pa ne sme ovirati ali celo omejevati identitete in avtonomije obstoječih, sedaj delujočih in tudi tistih političnih strank in gibanj, ki šele nastajajo. Dodali so še, da mora sredinsko zavezništvo, liga za sredino, prav nasprotno od vsega začetka javno ustvariti in zagotoviti skupno tretjo pot, ki bo podlaga za strpno in spoštljivo politiko. Gre tudi za uveljavitev pristno evropskih vrednot, torej za krepitev evropskega slovenstva.

Vključevanje, povezovanje, sodelovanje je osnova za strpno in spoštljivo politiko. Polarizacija se odraža v neproduktivnosti. Vir slike: Getty images.
Vključevanje, povezovanje, sodelovanje je osnova za strpno in spoštljivo politiko. Polarizacija se odraža v neproduktivnosti.
Vir slike: Getty images.

Komunikacijski kanali so preveč enostranski

Na sestanku je beseda tekla tudi o komunikaciji. Izpostavili so, da je med političnimi predstavniki in mediji ter med vladnimi in nevladnimi ustanovami komunikacija preveč enostranska in pristranska; spreminja se že v vsestranski kulturni boj, ki ovira normalno delovanje države. Med pobudami so navedli nujno spremembo medijsko-volilne zakonodaje, takšne, kjer bi bila vsem kvalificiranim za volitve pri volilni komisiji v medijih – zasebnih in javnih – zagotovljena in omogočena enaka obravnava, saj je navezava medijev na stranke ena hujših anomalij demokracije v Sloveniji.

Izjemna polarizacija političnega prostora se odraža v neproduktivnosti

Udeleženci so se strinjali, da je Slovenija v prelomnem obdobju, k čemur je dodatno pripomogla dolgotrajna zdravstvena kriza. Zdi se, da je Slovenija obtičala v sovražnih sporih in spopadih za oblast, o čemer pričajo tudi protestna združevanja, ki se iz dobronamernih mirnih zborovanj spreminjajo v nestrpne, nasilne in za demokracijo neproduktivne poulične konfrontacije.

Pot do normalno delujoče moderne države, temelječe na spoštovanju človekovega dostojanstva, ustvarjalnosti svobodnih ljudi ter na demokraciji pravne in socialne države bi lahko vodila preko dialoga in sodelovanja med različnimi idejami ter interesi, menijo podpisniki pobude.

Izpostavljena je bila tudi izjemna polarizacija slovenskega političnega prostora, ki se odraža v neproduktivnosti in škodljivosti. Vse bolj nestrpni spori družbo srkajo v težko obvladljivi vrtinec, kar pa se kaže tudi v neučinkovitem spopadu z epidemijo in onemogočanju normalnega političnega življenja.

Podpisniki pobude o Zavezništvu so prepričani, da je treba podreti zidove izključevanja in sodelovati. Vir slike: Pixabay.
Podpisniki pobude o Zavezništvu so prepričani, da je treba podreti zidove izključevanja in sodelovati.
Vir slike: Pixabay.

Podiranje zidov izključevanja in oblikovanje dialogov

V razpravi je bilo izraženo nestrinjanje s tem, da bi Slovenija izbirala le med dvema opcijama, s pojasnilom, da si ljudje zaslužijo več, pri čemer je potrebno podreti aktualne zidove izključevanja, kar je Slovencem in Slovenkam ob osamosvajanju in ustanavljanju samostojne slovenske države že uspelo.

Za demokratične države je značilno politično tekmovanje, ki je nujno tudi v Sloveniji. Ključ do uspeha je v rokah in glavah ljudi, ki verjamejo v dialog in v sodelovanje in nasprotujejo izločevanju. Zato so govorniki prepričani, da se je treba zavzemati  za sproščanje, sodelovanje in povezovanje na politični sredini in iskanje poti, da bi zaživela slovenska moderna politična kultura.

Sodelujoče stranke so se zavezale, da bodo do prihodnjega srečanja posredovale programsko zasnovo, na podlagi katere bo mogoče oblikovati skupni programski sporazum Zavezništva za slovensko politično sredino, saj bi se s tem počasi in postopoma zagotovilo vzajemno spoštovanje, ki je nujna za uveljavitev povezovalne politične vsebine t.i. sredinske politike.

Odkrit pogovor se je zaključil z ugotovitvijo, da zaupanje še pride, potem ko so se udeleženci poslušali in tudi slišali.

Med pogovorom so se z odobravanjem seznanili tudi z oblikami sredinskega povezovanja strank, ki potekajo pod geslom Povežimo Slovenijo in z drugimi dogovori o združevanju sredinskih strank. Strinjali so se, da bližnje parlamentarne, občinske in predsedniške volitve predstavljajo zahtevni izziv, s katerim se sooča slovenska demokratična kultura ter, da je v demokraciji ključna vloga političnih strank.

Podpisniki pobude so prepričani, da trenutna družbena situacija kliče po spremembah in rešitvah, le-te pa morajo biti podprte z demokratično utemeljeno politično močjo, ki se prelije v institucionalno moč in kasneje v pravo. V zgoščenem političnem času ni prostora za umetno ustvarjene delitve, ki bi ovirale delovanje inštitucij države in oteževale življenje njenih ljudi.

Od povabljenih političnih strank so se pogovora udeležili:

  • Dobra država – mag. Tilen Majnardi, podpredsednik stranke, Smiljan Mekicar, predsednik Sveta stranke;
  • Naša dežela – dr. Aleksandra Pivec, predsednica stranke, Anita Manfreda, sekretarka stranke; Dejan Podgoršek;
  • Nova Slovenija – Krščanski demokrati – Janez Cigler Kralj, podpredsednik stranke;
  • Nova slovenska ljudska stranka –  Franc Kangler, predsednik stranke;
  • Slovenska ljudska stranka –  Marjan Podobnik, predsednik stranke, Boštjan Furlan, član izvršilnega odbora;
  • Stranka modernega centra – Zdravko Počivalšek, predsednik stranke, Sebastijan Jeretič;
  • Zeleni Slovenije – Andrej Čuš, predsednik stranke, Nejc Škof, generalni sekretar;
  • Gospodarsko aktivna stranka pa je udeležbo opravičila, saj je sočasno potekal kongres stranke.
Predsednik uprave Krke Jože Colarič se omenja kot možni kandidat za predsednika vlade gibanja Povežimo Slovenijo. Vir slike: STA.
Predsednik uprave Krke Jože Colarič se omenja kot možni kandidat za predsednika vlade gibanja Povežimo Slovenijo.
Vir slike: STA.

Kako daleč so pogovori o sredinskem povezovanju pod geslom Povežimo Slovenijo?

Kot je poročal Siol, je po sestanku Franc Kangler povedal: »SMC, GAS, Nova ljudska stranka, SLS, Zeleni Slovenije in Lista Bojana Šrota smo bolj ali manj usklajeni, da gremo na volitve s skupno listo Povežimo Slovenijo,« in dodal: »Jože Colarič je zelo dober kandidat za predsednika vlade. Če bi se odločil, bi ga z veseljem podprli«.

Dr. Ernest Petrič, eden izmed podpisnikov pobude o Zavezništvu za slovensko politično sredino pa je dejal: »Sestanek podpisnikov pobude o zavezništvu za slovensko politično sredino s predstavniki sredinskih slovenskih strank, vidim kot krepitev gibanja Povežimo Slovenijo«.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice