Naprej na vsebino

Pismo bralca: Obujte moje čevlje

V času aktualne vlade so bile izvedene številne reforme, ki so pripomogle k visoki gospodarski rasti in zmanjšanju brezposelnosti, gradijo se vrtci, šole in končno smo dočakali tudi gradnjo novih domov za ostarele. Mesečne vozovnice za dijake in študente so bistveno cenejše, upokojenci pa imajo brezplačne vozovnice. Veliko denarja se namenja družinam, sredstva za socialne transferje pa so bolj pravično razdeljena. Več denarja bo namenjeno zdravstvu, gradijo se stanovanja za mlade družine. Država se modernizira, veliko se vlaga v debirokratizacijo, digitalizacijo in infrastrukturne projekte. Skratka, rezultati štejejo.

Kljub temu razmišljam o stereotipu medicinske sestre in zdravstvenega tehnika.

Dober si samo, dokler ne zboliš … Žalostno res, na koncu pa niti dodatki niso izplačani v celoti, za njih se moramo celo boriti, boriti se za to, kar nam pripada. In na koncu, če zboliš na delovnem mestu, ti ne pripada niti 100-odstotna bolniška odsotnost. Mislim, da ne rabim več komentirati tega stanja, ker to je res sramotno, kar se dogaja.

Ampak, mi bomo to bitko dobili, mi smo tukaj za paciente in oni nas potrebujejo. Njih ne zanima kdo je levi in kdo desni, oni imajo samo eno željo, da ozdravijo in da se vrnejo v objem svojih domačim. Vodilnim pa sporočamo, da ne bomo pozabili in, ko bomo zmagali to bitko z virusom, bomo začeli drugo bitko, za boljše pogoje za vse delavce v zdravstvu.

»Koliko je kriva država, zdravstveni resor, ki dopušča, da se tako malo ceni kadre, brez katerih se enostavno ne more vzdrževati dejavnosti, ki je za ljudi nujna? Morda smo krive medicinske sestre in zdravstveni tehniki sami, ker smo neprestano vpreženi v delovni proces in nenehno preutrujeni, da bi imeli čas ali voljo za ukvarjanje z našim statusom? Delamo. Garamo. Vlečemo naprej ta razpadajoči sistem in, če ne izražamo lastnih mnenj, smo neprecenljivi. Do tedaj pa tisti, ki odločate in nas medtem hvalite ali grajate, kritizirate ali podpirate, pridite, poizkusite hoditi v naših čevljih …« To sem prebral proti koncu oktobra v na FB profilu Zaposleni v zdravstvu, in zapisano še kako drži.

Ne sodi, dokler nisi sam poizkusil hoje v tujih čevljih. Pridi, delaj 14, 12, 10 ur ponoči in podnevi, petke in svetke, prehodi kilometre, ki doma kljuvajo iz nog in si za družino neuporabna krpa. Vse navedeno pa je tudi posledica izgorelosti zdravstvenih delavcev ter njihovim odhodom iz poklica.

Zato sem v tem hudem času, ko se v boju zoper epidemijo covida-19, za pomoč v zdravstveni negi na covidnih oddelkih naproša tudi dijake 4. letnikov Srednjih zdravstvenih šol in študente Visokih zdravstvenih šol, kot član zdravstvenega odbora Slovenske ljudske stranke predlagal, da apeliramo na vse srednje in visoke šole zdravstvene nege, da se sodelujočim prizna celoletna obvezna klinična praksa. Sodelujoči dijaki in študentje smeri zdravstvene nege, ki so se odzvali klicu na pomoč, bodo namreč v tem času soočeni z vsemi situacijami v kliničnem okolju. Upam, da bo naš poziv slišan.

Skupaj bomo zmogli.

Tadej Tekavčič

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice