Naprej na vsebino

Antibiotiki – od revolucionarnega odkritja do pretirane rabe

Antibiotiki so eno izmed najkoristnejših odkritij človeštva. Izraz antibiotik izhaja iz grščine in bi ga lahko prevedli z besedami »proti nečemu živemu«. To »živo« proti čemur delujejo, so bakterijske okužbe. V boju proti virusom pa antibiotiki niso učinkoviti.

Pred odkritjem in uporabo antibiotikov v medicini so marsikatere bolezni veljale za smrtonosne. Usodna je bila lahko že manjša rana, če se je zagnojila. Še preden je bila njihova korist znanstveno dokazana, že pred več kot tisoč leti, so jih v neki primitivni obliki uporabljali Indijanci, saj so bolnim dajali plesni in zelišča.

Rastlinske izvlečke, ki so delovali antimikrobno, so tudi v kitajski medicini uporabljali že zdavnaj, poznali pa so jih tudi stari Egipčani, Grki in druga antična ljudstva. Obstajajo pisni dokazi, da so od srednjega veka naprej v Evropi s plesnivim kruhom oblagali rane, da so se te hitreje celile.

Alexander Fleming je leta 1928 povsem po naključju odkril zdravilo, ki je rešilo mnogo življenj. Vir slike: Splet.
Alexander Fleming je leta 1928 povsem po naključju odkril zdravilo, ki je rešilo mnogo življenj.
Vir slike: Splet.

Alexander Fleming po naključju odkrije penicilin

Škotski znanstvenih Alexander Fleming je leta 1928 pravzaprav s ponesrečenim eksperimentom popolnoma po naključju dokazal, da plesen proizvaja antibakterijsko snov. Odkritje je poimenoval penicilin. Avstralec Howard Walter Florey in Nemec Ernst Chain sta desetletje kasneje njegovo spoznanje še nadgradila in razvila metodo za masovno proizvodnjo in prečiščevanje penicilina. Za to odkritje so vsi trije dobili Nobelovo nagrado za medicino.

Metode za proizvodnjo antibiotikov so do danes močno napredovale, še vedno pa jih večino pridobijo s kemičnimi spremembami naravnih snovi, redkeje pa neposredno od živih organizmov. Antibiotične učinkovine izvirajo iz gliv, bakterij, lišajev ali višjih rastlin, obstajajo pa tudi antibiotiki, ki so umetno proizvedeni.

Kako delujejo antibiotiki?

Protibakterijska učinkovina je kemijska spojina, ki zavira rast ali povzroča propad bakterij. Ločimo jih na antibiotike širokega spektra in ozkega spektra (npr. vankomicin). Prvi delujejo na mnogo različnih mikroorganizmov, drugi pa specifično na eno vrsto.

Še danes večino antibiotikov pridobijo s kemičnimi spremembami naravnih snovi, redkeje pa neposredno od živih organizmov. Vir slike: Shutterstock.
Še danes večino antibiotikov pridobijo s kemičnimi spremembami naravnih snovi, redkeje pa neposredno od živih organizmov.
Vir slike: Shutterstock.

Antibiotična zdravila delujejo na različne načine. Nekateri antibiotiki preprečijo sintezo celične stene bakterij, drugi bakterijam preprečijo tvorbo beljakovin ali vitaminov, ki jih za svoj obstoj potrebujejo, in jih tako izčrpajo do propada. Obstaja tudi skupina antibiotikov, ki deluje tako, da bakterijam preprečuje, da bi pri razmnoževanju pravilno predale svoj dedni zapis in s tem se bolezen prekine. Poleg teh pa so na voljo tudi antibiotiki, ki hkrati delujejo na več načinov in so zato še posebej učinkoviti.

Ne glede na različne vrste antibiotikov, pa je zaradi pretirane in nesmotrne uporabe antibiotikov proti antibiotikom odpornih vedno več bakterij, kar pomeni, da pri mnogih okužbah antibiotiki ne delujejo več. Karikirano: ni torej ospen tisti, ki ni več to, kar je bil, ampak smo mi pojedli toliko ospena, da nam več »ne prime«.

Odpornost na antibiotike povzroči mnoge smrti

Pretirana raba protimikrobnih zdravil, kot že rečeno, povzroči odpornost bakterij proti antibiotikom. Strokovnjaki ocenjujejo, da to že danes povzroči 700.000 smrti letno, do leta 2050 bi jih lahko že deset milijonov.

Ko vzamemo antibiotik in ne deluje takoj, pogosto vzamemo takoj še enega, kar je napaka. Antibiotik namreč potrebuje 48 ur, da je olajšanje opazno. Prav tako antibiotik sam ne deluje tako, da bi zniževal povišano temperaturo, ampak moramo za to vzeti tudi antipiretike (lekadol, aspirin in podobno). Prav tako antibiotiki niso protibolečinska zdravila in jih kot taka ne smemo uporabljati.

Če se okužimo z odpornimi mikrobi, to pomeni, da bo zdravljenje potekalo dlje, prav tako pa lahko pride do hujšega poteka bolezni, v najhujšem primeru celo do smrti.

Tako kot za vsa ostala zdravila, je tudi za antibiotike pomembno, da jih jemljemo takrat in tako, kot predpiše zdravnik. Vir slike: Thinkstock.
Tako kot za vsa ostala zdravila, je tudi za antibiotike pomembno, da jih jemljemo takrat in tako, kot predpiše zdravnik.
Vir slike: Thinkstock.

Kako torej jemati antibiotike?

Tako, kot predpiše zdravnik. In le takrat, ko zdravnik predpiše. V dozi, ki jo predpiše zdravnik. Premajhni odmerki ali prekratko zdravljenje omogočijo, da preživijo nekoliko bolj odporni bakterijski povzročitelji okužbe. Bolezen se zato lahko ponovi, odporne bakterije pa se prenesejo tudi na druge ljudi. Predolgo jemanje antibiotikov pa po drugi strani na povzročitelja bolezni ne vpliva več, saj smo ga že uspešno uničili.

Samozdravljenje in pretirana uporaba antibiotikov lahko privede do odpornosti bakterij na antibiotike. Nekatere bakterije so sicer proti določenim antibiotikom odporne od nekdaj, pri drugih pa se je odpornost razvila v zadnjih desetletjih.

NIJZ opozarja, da veliko bolezni, ki se pojavljajo predvsem pozimi, lahko povzroči enake simptome, vendar to še ne pomeni, da te zahtevajo tudi enako zdravljenje. Če vam je zdravnik za določeno bolezen v preteklosti predpisal antibiotik in je bilo zdravljenje uspešno, boste mogoče ob pojavu podobnih simptomov želeli uporabiti isti antibiotik. Vendar pa lahko le zdravnik, ki vas je pregledal, presodi, ali določena bolezen zahteva zdravljenje z antibiotiki.

Zato:

  • Nikoli ne poskušajte kupiti antibiotikov brez recepta.
  • Nikoli ne hranite antibiotikov za poznejšo uporabo.
  • Nikoli ne uporabite ostankov antibiotikov iz preteklih zdravljenj.
  • Nikoli ne delite ostankov antibiotikov z drugimi ljudmi.

Poleg tega pa je pomembno, da si za vsako bolezen vzamete čas za okrevanje.

Vsaka bolezen zahteva svoj čas. Vir slike: NIJZ.
Vsaka bolezen zahteva svoj čas.
Vir slike: NIJZ.
Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice