Naprej na vsebino

Plača dol, cene gor

Podatki državnega statističnega urada (Surs) kažejo, da se je povprečna bruto plača septembra glede na avgust nominalno znižala za 1,4 odstotka, realno pa za 1,3 odstotka, in je znašala 1.872,92 evra bruto.

Povprečna neto plača za september je tako znašla 1.210,46 evra in se je znižala že četrti mesec zapored. Sicer pa smo na nek način s tem trendom začeli že z novim letom, saj je bila povprečna bruto plača za januar 2021 nižja od plače za december 2020 (nominalno za 2,2, realno pa za 1,8 odstotka).

»Povprečna (bruto in neto) plača za september 2021 se je v primerjavi s plačo za avgust 2021 znižala v obeh sektorjih, v javnem sektorju za 2,1 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 1,6 %), v zasebnem sektorju pa za 1,1 %,« povzema Surs.

Najvišjo bruto plačo so septembra prejeli zaposleni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2.668,52 evrov), predvsem na račun višjih izrednih izplačil. Najbolj pa se je povprečna plača za september 2021 znižala v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 10,8 %; predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil).

Medletno se je povprečna bruto plača za september zvišala nominalno za 4,1 odstotka, realno pa za 1,7 odstotka.

Bruto plača in medletna rast po panogah

V panogi izobraževanje je povprečna bruto plača znašala 1.951 evrov. Izobraževanje pa je tudi edina panoga, pri kateri je medletna rast plač negativna in znaša -1,3 odstotka.

V panogi zdravstvo in socialno varstvo je pri medletni rasti 0 % povprečna bruto plača znašala 2.035,67 evra.

V panogi oskrba z električno energijo, plinom in paro je povprečna bruto plača v septembru znašala 2.554,90 evra, medletna rast pa je bila 1,2 %.

V dejavnosti javne uprave in obrambe ter dejavnosti obvezne socialne varnosti je povprečna bruto plača septembra znašala 2.342,74 evra pri medletni rasti 2,7 %.

V panogi kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo je povprečna bruto plača septembra znašala 1.539,32 evra, medletna rast je bila 3,1 %.

Procentualno je bila medletna rast plač najvišja v panogah rudarstvo za 7 % (povprečna bruto plača je septembra znašala 2.427,19 evra), gradbeništvo za 7,6 % (povprečna bruto plača 1.504,63 evra), in gostinstvo 9,8 % (septembrska povprečna bruto plača je bila 1.355,58 evra).

Povprečna plača po dejavnostih SKD 2008 za september. Vir: Surs.
Povprečna plača po dejavnostih SKD 2008 za september.
Vir: Surs.

V letošnjih prvih devetih mesecih je bila povprečna bruto plača 1.955,08 evra, kar je nominalno 7,2 odstotka več, realno pa 5,9 odstotka več kot v istem obdobju lani. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) sicer za letos napoveduje 5,8-odstotno rast plač.

Razlike med regijami

Podatki Sursa kažejo, da se je povprečna mesečna bruto plača medletno najbolj zvišala v goriški statistični regiji in sicer za 6,1 odstotka, tako da je znašala 1.799,64 evra. Na Koroškem se je povprečna bruto plača na mesečni ravni povišala za slab odstotek, v savinjski statistični regiji so plače ostale nespremenjene, v vseh ostalih regijah so se znižale.

Najnižjo povprečno bruto plačo za september so imeli v primorsko-notranjski statistični regiji, kjer je znašala 1.666 evrov in je bila za 11 odstotkov nižja od slovenskega povprečja. Najvišjo povprečno bruto plače so dosegli zaposleni v  osrednjeslovenski regiji, znašala je 2160,35.

Kako pa cene?

Cene življenjskih potrebščin so se v letošnjem oktobru na letni ravni v povprečju zvišale za 3 odstotke, na mesečni ravni pa so bile v povprečju za 0,9 odstotka višje kot v mesecu prej.

Cene blaga so bile v primerjavi z lanskim letom v povprečju višje za 4,1 odstotka, cene storitev pa za 1,1 odstotka. Cene blaga dnevne porabe in trajnega blaga so bile višje za 5,3 oz. 4,6 odstotka, cene poltrajnega blaga pa so bile za 0,8 odstotka nižje, navaja Surs.

»Medletna rast cen življenjskih potrebščin (3 %) se je oktobra ob hitri rasti cen energentov precej okrepila, prav tako se je septembra še okrepila rast cen industrijskih proizvodov (8,6 %) slovenskih proizvajalcev. Približno dve tretjini rasti so k medletni inflaciji prispevale višje cene naftnih derivatov in toplotne energije. Ob višjih cenah surovin in energentov ter ob težavah v dobavnih verigah se še naprej krepi rast cen trajnega blaga (predvsem avtomobilov). Pospešeno naraščajo tudi cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačih in tujih trgih.

K skupni rasti v največji meri še naprej prispevajo cene v skupini surovin in proizvodov za investicije. Višje cene surovin in ozka grla v proizvodnji vplivajo tudi na rast cen blaga za široko porabo, ki pa je še vedno razmeroma nizka. Na svetovnih trgih se močno krepijo tudi cene ostalih energentov, zlasti zemeljskega plina, kar pomembno vpliva na zviševanje cen električne energije v Evropi,« v najnovejši publikaciji Ekonomsko ogledalo pojasnjuje UMAR.

Indeksi cen življenjskih podrebščin oktober 2021. Vir: Surs.
Indeksi cen življenjskih podrebščin oktober 2021.
Vir: Surs.

Cene storitev in industrijskih proizvodov

Cene storitev pri proizvajalcih so se v tretjem četrtletju 2021 na četrtletni ravni zvišale za 1,6 odstotka, na letni ravni pa za 4,1 odstotka, poroča Surs.

V primerjavi z drugim četrtletjem 2021 so se najbolj zvišale cene storitev v gostinstvu (za 6,7 %; med temi cene v gostinskih nastanitvenih dejavnostih za 14,4 %, v dejavnosti strežbe jedi in pijač pa za 2,1 %) in v poslovanju z nepremičninami (za 5,4 %). Nekoliko manj so se zvišale cene storitev v dejavnosti promet in skladiščenje (za 1,9 %) ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 0,2 %).

Cene storitev v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih so v povprečju ostale enake kot v drugem četrtletju 2021. Znižale pa so se cene storitev v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (povprečno za 0,3 %).

Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih oktobra 2021 so bile na mesečni ravni višje za 0,6 % ter na letni za 9,2 %. Cene proizvodov za prodajo na domačem trgu so bile v povprečju višje za 0,7 %, cene proizvodov za prodajo na tujih trgih pa za 0,4 %.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice