Naprej na vsebino

Po poteh digitalizacije v Sloveniji in Evropi: zakaj pravzaprav gre?

Digitalizacija je pojem, ki je vse bolj aktualen, a ga kljub temu spremlja veliko nerazumevanja in tudi zmotnih prepričanj. Eno izmed teh je, da gre pri digitalizaciji zgolj za poznavanje računalniških osnov, ali da je digitalizacija le internetna povezava in 5G. V resnici pa je digitalizacija del našega vsakdanjega življenja. Morda bi celo morali reči, da je del našega vsakdanjega življenja bolj ali manj uspešna digitalna transformacija oziroma preobrazba.

Zjutraj nas prebudi radijska budilka, na neznani poti uporabimo navigacijo, med vožnjo opravimo prostoročni klic. Ko nam zmanjka goriva, ustavimo na bencinski črpalki, napolnimo rezervoar in si naročimo kavo, vse skupaj pa plačamo z brezstično kartico ali z mobilnim telefonom.

Zdravniške ambulante je, še posebno v času, ko je zdravstveni sistem preobremenjen zaradi covida-19, praktično nemogoče priklicati, zato se na zdravnika obrnemo preko e-pošte, sporočilu pa priložimo tudi fotografijo, ki nazorno predstavlja naše zdravstveno stanje.

Če zbolimo, ostanemo doma, življenjske potrebščine pa so nam kljub temu dostopne, saj jih lahko naročimo na spletu, pri tem pa niti ni nujno, da jih naročimo v trgovini, lahko jih naročimo tudi pri lokalnem pridelovalcu hrane. Če je otrok napoten v karanteno zaradi okužbe s covidom-19 v razredu, se pouk izvaja na daljavo.

Digitalizacija: v času epidemije covida-19 smo bolj kot kadarkol spoznali, da lahko s pomočjo spleta nakupujemo, se izobražujemo, obiskujemo muzeje, sestankujemo, delamo itd. Vir slike: Pixabay.
V času epidemije covida-19 smo bolj kot kadarkol spoznali, da lahko s pomočjo spleta nakupujemo, se izobražujemo, obiskujemo muzeje, sestankujemo, delamo itd.
Vir slike: Pixabay.

V času pandemije covida-19 smo ugotovili tudi, da si lahko prihranimo marsikatero pot. Sestanke lahko opravimo preko spletnih platform, virtualno lahko sodelujemo na konferencah in lahko si celo ogledamo muzej. Informacije iz drugega konca sveta so nam dostopne le nekaj minut kasneje. V zavetju svojega doma imamo vpogled v malodane celoten svet. S tem pa smo tudi izpostavljeni lažnim novicam – ne le iz bližnje okolice, temveč iz celotnega sveta, kar od nas zahteva še več kritičnega premisleka, kot ga je zahtevalo prebiranje dnevnega časopisja, ki ima urednike.

Res je, da digitalizacija in vse nove tehnologije ne morejo nadomestiti pristnega medčloveškega stika, a res je tudi, da se novim tehnologijam dandanes ne moremo več izogniti. In če se jim ne moremo izogniti, je edino prav, da jih izkoristimo v svoj prid.

Z digitalizacijo se kot že rečeno srečamo vsak dan, celo večkrat na dan. Kljub temu pa je pri marsikom še vedno prisoten strah v povezavi z novo tehnologijo, ki prinaša tudi nova vprašanja. Koliko poklicev opravljamo danes, ki čez nekaj let ne bodo več potrebni? In kaj bomo počeli takrat? Ali se bomo znali prilagoditi in stopiti v korak s časom?

Nekateri izmed teh izzivov v nas opravičeno prebujajo skrbi. A ker zatiskanje oči še nikoli ni prineslo ničesar dobrega na dolgi rok, smo se odločili, da bomo odgrnili tančice.

V prispevkih v okviru projekta Po poteh digitalizacije, ki ga izvajamo v sodelovanju Inštitut dr. Antona Korošca in Wilfried Martens Center za evropske študije bomo poskušali prikazati povezavo med digitalizacijo, vsakdanjim življenjem, svobodo, demokracijo in svetom po covidu-19.

Lotili se bomo tudi vprašanj povezanih z varstvom osebnih podatkov, vpliva digitalizacije in novih tehnologih na razvoj podeželja, podjetij, socialnih storitev, izobraževanja, zdravja in drugih sfer človekovega življenja.

Vprašali se bomo, kaj pravzaprav sodi v osnovno digitalno pismenost in preverili, kakšna so prizadevanja v Sloveniji in na evropski ravni, da se pri vsej tej novi tehnologiji ohrani človečnost in kakšna skrb se namenja temu, da bomo vsi vključeni.

Za začetek: digitizacija, digitalizacija in digitalna transformacija

Pojem digitalizacija pogosto uporabljamo preširoko in z njim pogosto nadomestimo tudi pojem digitizacija (ang. digitization), pri kateri gre za pretvorbo informacij iz analogne v digitalno, računalniško berljivo obliko. Rezultat je tako predstavitev predmeta, slike, zvoka, dokumenta ali signala (običajno analognega signala) z generiranjem niza števil. Fotografija, video ali drugo gradivo se spremenita v kopico ničel in enic (binarna števila), ki olajšujejo obdelavo z digitalnimi računalniki in druge operacije.

Digitizacija: teksti, slike, videi ... vse se pretvori v nize ničel in enic. Vir slike: Pixabay.
Digitizacija: teksti, slike, videi … vse se pretvori v nize ničel in enic.
Vir slike: Pixabay.

Digitizacija je tudi prepis na roko zapisanega teksta v računalniško obliko in prenos videospota s stare VHS kasete na računalnik. Je ključnega pomena za obdelavo, shranjevanje in prenos podatkov. Prav tako pa je digitalne podatke lažje deliti in do njih dostopati z različnih lokacij – a ta delitev in dostopanje je že digitalizacija.

Digitalizacija (ang. digitalization) je sprejemanje ali povečanje uporabe digitalne tehnologije s strani organizacij, industrije, držav … Gre za rabo z digitacijo pridobljenih podatkov, z namenom poenostaviti ali nadgraditi vsakdanje procese.

Rezultat vsega tega, torej vpeljava inovativnih strategij in novih tehnologij, ki izboljšajo izkušnjo za nas (potrošnike), je digitalna preobrazba gospodarstva, javne uprave, zdravstva, pravosodja, kmetijstva in izobraževanja ter drugih področjih.

In prav temu slednjemu bomo v naših prispevkih namenili največ pozornosti.

Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament. Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.

Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice