HERA – za hitrejše odzive na krize

Pandemija covida-19 je na mnogih področjih, zdravstvo pri tem ni nobena izjema, povzročila kaos. Prav tako so se razkrile ali pa še dodatno osvetlile številne sistemske pomanjkljivosti, ki so bile sicer prisotne že pred pandemijo, a so uspele ostajati nekoliko skrite.

Poleg sistemskih pomanjkljivosti je do izraza prišla tudi sebičnost, ki jo pravzaprav lahko razumemo: vsaka država je na prvem mestu poskušala zavarovati sama sebe in svoje državljane, se še spomnite bitke za maske in drugo zaščitno opremo?

Pokazalo se je tudi, da je Evropska unija kot celota bistveno premalo vlagala v raziskave in razvoj, vsled česar je zaostala za ostalimi silami sveta.

Kriza kot priložnost

Prvotnemu šoku je sledil razmislek o tem, kako doseči strukturne spremembe. Odziv Evropske komisije je bila pobuda za oblikovanje zdravstvene unije, oziroma ustanovitev novega evropskega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere z imenom European Health Emergency Preparedness and Response Authority ali s kratico: HERA, krepitev delovanja Evropske agencije za zdravila (Ema) in vloge Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).

Kriza je tudi poudarila pomen vlaganja v znanost in raziskovanje. Za raziskave, povezane s covidom-19, je Komisija v okviru programa Obzorje 2020 namenila okoli milijardo evrov in zagnala več aktivnosti, ki so pohitrile izmenjavo informacij tudi s pomočjo nove platforme.

Številni znanstveniki iz Evrope, med katerimi je bil tudi slovenski raziskovalec Roman Jerala s Kemijskega inštituta, so se preusmerili na raziskave, ki so pripomogle k hitremu razvoju cepiva proti covidu-19.

Skupno naročanje cepiv

V le dobrem letu dni, si je Evropska unija s sklepanjem dogovorov rezervirala do 4,6 milijarde odmerkov cepiv proti covidu-19 sedmih proizvajalcev. Prvo pogodbo v okviru skupnega naročanja so podpisali avgusta 2020 z družbo AstraZeneca. Doslej pa so si rezervirali največ odmerkov cepiva proti covidu-19 družb Pfizer in BioNTech (2,4 milijarde odmerkov). Skupno je bilo do sredine oktobra 2021 dobavljenih več kot 571 milijonov odmerkov.

Pri tem, kot se spomnite, sicer ni šlo brez zapletov, a ne glede na vse, imamo sedaj cepiva v Evropi dovolj, je pa nekaj umanjkalo pri komunikaciji, ki bi pri državljanih razvila boljši odnos do cepiva. Najbolj razširjeno v Evropski uniji je Pfizerjevo cepivo (na ravni EU je bilo dobavljenih nekaj več kot 512 milijonov odmerkov, razdelili pa so jih nekaj več kot 423 milijonov, v Slovenijo je bilo dobavljenih okoli dva milijona odmerkov Pfizerja, razdelili so jih 1,4 milijona ).

Do 28. oktobra je bilo sicer v Evropski uniji po podatkih Our wold in data z vsemi potrebnimi odmerki cepljenih 57,8 odstotka odraslih, v Sloveniji je ta delež znašal 55 odstotkov (po podatkih NIJZ 54,4 %).

Koliko bo stala HERA?

V dosedanjem delu zdravstvene unije je šlo pravzaprav na odzivanje na trenutne razmere. Naslednji želen korak je, da se zdravstvena unija razvija v smeri, da bo v prihodnje pripravljena že vnaprej, ali drugače: da bodo rešitve strukturne.

Evropska komisija tako želi z zdravstveno unijo združiti države EU, da se skupaj pripravljajo in odzivajo na zdravstvene krize. Zdravstvena unija bo omogočila boljše varovanje zdravja Evropejcev, zagotovila bo, da bodo EU in države članice bolje pripravljene na preprečevanje in obvladovanje morebitnih prihodnjih pandemij ter izboljšala odpornost evropskih zdravstvenih sistemov.

Med ključnimi pobudami je razširitev pooblastil ECDC in Eme za zagotovitev strožjega nadzora, boljših znanstvenih analiz in smernic, tako pred krizo kot med njo. K boljšemu odzivanju naj bi pripomogel tudi nov organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere HERA, ki se je v sveženj o zdravstveni uniji uvrstila 16. septembra 2021.

Naloga HERE je, da pospeši odzivanje in tudi razdeljevanje sredstev. Da na nek način počne to, kar je sicer med pandemijo covida-19 počela Evropska komisija.

Zaživela naj bi v začetku prihodnjega leta. Aktivnosti HERE bodo med drugim financirali s šestimi milijardami evrov iz večletnega finančnega načrta 2022-2027, sredstva pa bo črpala tudi iz drugih evropskih programov. Skupaj bo lahko vrednost projekta narasla na skoraj 30 milijard evrov v prihodnjem večletnem finančnem načrtu.

Še prej pa bo morala HERA dobiti zeleno luč v Evropskem parlamentu. Evropski poslanci so sicer prepričani, da si mora EU še bolj prizadevati za spodbujanje sodelovanja med članicami, glede HERE pa so med drugim opozorili na majhno vlogo Evropskega parlamenta pri novem organu, nekateri pa menijo tudi, da ni dovolj ambiciozno zastavljena.