Skip to content

Povozil(a) sem divjo žival, kaj pa zdaj?

Policisti te dni opozarjajo na večje število prometnih nesreč, v katerih je bila udeležena divjad. Na slovenskih cestah je bilo v tem letu po podatkih Lovske zveze Slovenije povoženih že več kot 5500 primerov divjadi. Zgolj preteklo soboto so policisti na Gorenjskem našteli sedem tovrstnih prometnih nesreč. Povprečno je dnevno na slovenskih cestah povoženih okoli 20 živali, prevladuje srnjad in lisice, manjše živali kot so zajci ter ježi, občasno pa lahko naletite tudi na medveda.

Preberite tudi:

Da boste varno prišli do cilja: vožnja v megli

Na Lovski zvezi Slovenije opozarjajo, da je veliko število tovrstnih nesreč posledica intenzivnega širjenja cestnega omrežja, povečanja gostote prometa, večje hitrosti vožnje, večanja številčnosti in razširjenosti živalskih populacij ter vedno večjega nemira v naravnem okolju.

Čeprav je načeloma večja previdnost potrebna v večernih in jutranjih urah, ima tudi to pravilo, kot vsako drugo, izjeme. Na bolj gozdnatih, travnatih in kmetijskih področjih je treba biti pozoren kar ves čas. Je pa res, da je ob večernih in jutranjih urah potrebna večja pozornost tudi zato, ker je vidljivost slabša, gostota prometa načeloma večja, živali pa prav takrat iščejo hrano.

Poleg opozorilnih znakov na divjad na cesti opozarjajo tudi silhuete živali. Vir slike: AMZS.
Poleg opozorilnih znakov na divjad na cesti opozarjajo tudi silhuete živali.
Vir slike: AMZS.

Na območjih, kjer je trk z divjadjo najbolj mogoč, so nameščeni opozorilni znaki. Lovci poskušajo z različnimi pristopi zmanjšati število takih prometnih nesreč z ukrepi, ki so usmerjeni k voznikom (znaki, table, silhuete divjadi, dodatna oprema vozil, izobraževanje in ozaveščanje), ukrepi, ki so usmerjeni v življenjski prostor divjadi in ukrepi, ki so usmerjeni neposredno k divjadi (ograje, svetlobni pripomočki, kemična odvračala, podhodi in nadhodi, prostorsko usmerjanje odstrela).

Največ lahko prispevamo k preprečevanju nesreč sami vozniki s tem, da smo med vožnjo pozorni in zbrani, a kljub temu se lahko zgodi … in kaj potem?

Kako ravnati, če pride do nesreče z udeležbo divjadi?

Najprej pokličite 112 ali 113 in povejte, kaj se je zgodilo. Kraj nesreče tudi fotografirajte, saj lahko pride do hitrega zabrisa sledi, sploh v kolikor žival pobegne. Fotografije vam bodo prišle prav tudi pri uveljavljanju povračila škode. Pomembno je, da do prihoda policistov počakate na kraju nesreče, sploh v kolikor imate tako zavarovanje, da boste lahko uveljavljali škodo na avtomobilu.

Da preprečite morebitne dodatne nesreče (nalet), na primerno razdaljo postavite varnostni trikotnik, sami pa oblecite odsevni jopič. V nobenem primeru se ranjeni živali ne približujte, saj je v šoku in je lahko tudi nevarna. V primeru, da je žival pobegnila, to ničesar ne spremeni. Prav tako pokličite 112, počakajte na policiste in škodo fotografirajte, pobegle živali pa ne poskušajte ujeti. Če se le da, pa si zapomnite, v katero smer je pobegnila.

Modri odsevniki naj bi bili najbolj učinkoviti na odprtih, preglednih odsekih, kjer so tudi posledice naletov zaradi višjih hitrosti najbolj usodne za živali. Vir slike: AMZS.
Modri odsevniki naj bi bili najbolj učinkoviti na odprtih, preglednih odsekih, kjer so tudi posledice naletov zaradi višjih hitrosti najbolj usodne za živali.
Vir slike: AMZS.

Center za obveščanje bo nato sam obvestil pristojno lovsko družino ali azil. V kolikor boste trčili v zavarovano vrsto, jo bo prevzel predstavnik azila. Če gre za divjad, pridejo na ogled lovci, ki morajo nato o stanju živali obvestiti lovskega inšpektorja.

V kolikor je žival manj poškodovana, se lahko vrne v naravo, v nasprotnem primeru bo lovski inšpektor odredil izredni odvzem. Če je bil trk za žival usoden, bo poginulo žival odpeljala higienska služba, razen, če gre za žival, ki je na seznamu zavarovanih vrst. V tem primeru jo prevzame Prirodoslovni muzej Slovenije.

Na tem mestu velja poudariti, da je prisvojitev živali prepovedana, če bi vas zamikal na tak način pridobljen srnin golaž pa velja spomniti tudi, da meso tudi ni veterinarsko pregledano in da je bila morda žival bolna preden ste trčili vanjo.

Kdo krije škodo?

Pri trkih z divjadjo se pogosto postavi vprašanje, kdo krije stroške. V skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu mora upravljavec lovišča ali lovišča s posebnim namenom obvestiti upravljavca javne ceste, ki vodi skozi lovišče, o krajih stalnih prehodov divjadi čez cesto zaradi postavitve ustreznega prometnega znaka. Upravljavec javne ceste mora poskrbeti, da je ta tabla postavljena. Dolžnost voznikov pa je opozorilno tablo upoštevati in voziti po predpisih.

V kolikor pride do trka in cesta oziroma cestni odsek nima opozorilnega znaka za divje živali, je odgovornost pripisana upravljavcu lovišča. A dokazovanje in terjanje škode na tak način je precej … dolgotrajno.

Če pride do trka, kljub temu da so vsi pravilno ravnali, potem vsak krije svojo škodo. Upravljavec lovišča krije škodo za divjad, upravljavec ceste škodo, nastalo na cestišču, voznik pa škodo na svojem avtomobilu – razen, če ima urejeno ustrezno zavarovanje, v tem primeru škodo krije zavarovalnica.

Bodite pozorni na divjad predvsem v bližini gozda. Vir slike: Splet.
Bodite pozorni na divjad predvsem v bližini gozda.
Vir slike: Splet.

V kolikor imate poškodovano vozilo in ustrezno zavarovanje (splošni ali delni kasko kombinacija D – divjad in domače živali) boste povračilo stroškov od zavarovalnice dobili tudi, če je prišlo do trka na območju, ki je sicer označeno z opozorilno tablo za nevarnost divjadi na cestišču. Škodo morate prijaviti čimprej oziroma v roku treh dni od nesreče, v tem času morate prav tako peljati vozilo v škodni center, kjer bodo vozilo pregledali in ocenili škodo.

Prav tako za prometno nesrečo, v kateri je bila udeležena divjad, ne boste dobili plačilnega naloga, razen, če bo policija dokazala, da ste vozili prehitro ali da ste bili med nesrečo vinjeni.

V kolikor nimate ustreznega zavarovanja, boste morali škodo sanirati sami. Na splošno velja tudi, da zavarovalnice odklanjajo izplačilo zavarovalnine v primeru, da je imel udeleženec v prometni nesreči v času nezgode v krvi večjo količino alkohola. Večina zavarovalnic ima toleranco glede alkohola v krvi, a ta je relativno nizka. Enako kot za alkohol velja tudi za mamila in druge psihoaktivne snovi.

Posebni so tisti primeri, ko pride do trka z zaščiteno živalsko vrsto (recimo medvedom). V tem primeru odškodnino izplača Agencija RS za okolje (Arso) oziroma zavarovalnica, ki nato od Arsa terja poplačilo. Povračilo škode pa lahko terjate tudi pri direkciji za avtoceste (Dars) –  a le, v kolikor pride do povoženja divje živali na avtocesti in v kolikor vam uspe dokazati, da ograja, ki naj bi preprečila prihod divje živali na cestišče, ni bi bila pravilno vzdrževana.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice