Naprej na vsebino

Pismo bralca: Politizacija slovenskih vrtcev in šol ni edini problem nadzora

Slovensko javnost zadnje dni vznemirja predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Predlog novele zakona spreminja sestavo svetov šol in vrtcev. Da gre za politizacijo je prepričan tudi Damijan Štefanc z ljubljanske filozofske fakultete. Ključen problem je zmanjševanje vpliva zaposlenih na račun povečevanja vpliva lokalne politike, je dejal.

Srž problema je pravzaprav v tem, da je prav svet šole tisti, ki imenuje ravnatelja. Branimir Štrukelj, glavni tajnik šolskega sindikata Sviz je dejal, da povečanje števila predstavnikov ustanovitelja na pet od skupno enajst članov »izrazito povečuje vpliv politike na izbiro ravnateljev ter na delovanje vrtcev in šol«. Hkrati pa naj bi to pomenilo, da predlagatelj novele zakona pri izbiri ravnateljev ne zaupa strokovnim delavcem v vrtcih, šolah in dijaških domovih.

Gre res samo za to se sprašujem, kar berem v odličnem članku Politično nekorektno o nasprotovanju noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), izpod peresa Suzane L. Krause. Eden izmed bistvenih vzrokov negodovanja, je bila in je še, vloga sestava svetov, tudi svetov šole in vrtca. Že 30 let se še ohranja vodenje šole in vrtcev kot je to bilo v samoupravnem socializmu.

Dobro se spominjam prvih sej novega ribniškega občinskega sveta leta 1990/91, vroče obravnave in nasprotovanj Demosovemu predlogu za sprejem zakona, ki govori o pomenu, poslanstvu in načinu delovanja novih svetov javnih organizacij. Prevladalo pa je le mnenje, da bodo novi sveti delovali, ker so odprti za vse, seveda tudi za različno politično opredeljene državljane, za vse, ki čutijo dolžnost sodelovati pri delu za skupno dobro in so pripravljeni prevzeti funkcijo članstva nadzora v svetu javnih organizacij.

Razvila se je vroča debata, kakšna mora biti sestava sveta in kdo sme postati predsednik sveta. Predlagateljem nam je uspelo, da je bil sprejet sklep, da je v svetu največ članov, ki jih predlaga Občinski svet kot ustanovitelj javnega zavoda ali javnega podjetja in da je predsednik sveta vedno izmed članov ustanovitelja. Tega pravila drugje niso sprejeli, kar je bilo nadaljevanje samoupravnega načina vodenja, ko je odgovornost zamegljena.

Vsi politiki in strokovnjaki, ki nasprotujejo sprejemu vladnega predloga zakona, so v tem demagogi, žal ne pedagogi, ki bi morali vzgajati za odgovornost. Zavračajo ureditev, v kateri se jasneje opredelijo pristojnosti in odgovornost članov svetov šol in vrtcev, kar je sila neodgovorno. Najlažje je svariti in se ljudstvu prikupiti, da politika “kot tat” vdira v javne osnovne šole in vrtce itd.

Prikazovati javnosti, da je politika že v osnovi pokvarjena, je cinizem, ki služi, da (demokratična) država odmre ter zavlada "osebna svoboda" in kaos.  Vir slike: Regionalnaobala.
Prikazovati javnosti, da je politika že v osnovi pokvarjena, je cinizem, ki služi, da (demokratična) država odmre ter zavlada “osebna svoboda” in kaos.
Vir slike: Regionalnaobala.

Tako početje, celo “univerzitetne pedagoške in druge elite”, tudi javnih medijev, ki svarijo ljudstvo pred nevarnostjo politike, je nesprejemljivo, saj kot ceh javno nasprotujejo vladi, politiki, ki je njihov delodajalec, ki za svoje rezultate dela polaga račune na volitvah. To svarjenje levice in opozicije je uničevanje demokratične države. Prikazovati javnosti, da je politika že v osnovi pokvarjena, je cinizem, ki služi, da (demokratična) država odmre ter zavlada “osebna svoboda” in kaos.

Nizozemska podpredsednica liberalne evropske stranke ALDE, ki je imela v Ljubljani začasni dom, Lousewies van der Laan, je pred časom rekla: »Najbolj se bojim reakcije ljudi, da bi se odtujili, ko bi vsak poskrbel le zase, za svojo družino ali podjetje, in da jih okolica ne bi preveč zanimala. Mogoče je to naraven človeški odziv na krizo, a je tudi zelo problematičen. V Sloveniji sem prišla do še enega zanimivega odkritja, in sicer: s komerkoli govorim, se zgraža nad politiki, da so vsi kriminalci in da ne vidijo nobene razlike med njimi.

Druga stvar, ki jo opažam, je apatija. Ljudje so tako zelo razočarani nad politiko, da ne vidijo nobenega razloga, da bi se udeleževali volitev. Če imamo v ozračju jezo in apatijo, je vsaki politični stranki ali vladi težko delovati v takšnem okolju. Ko govorim s Slovenci, zaznavam, da prevladuje splošen občutek prevaranosti – da so bili oropani. To slišim od mnogih iz vseh političnih strank.

Problematične so politične stranke, pri katerih vodstvo stranke določa liste kandidatov za volitve. Če vsi volijo stranko zaradi voditelja, v kakšnem položaju so preostali člani stranke – so v položaju reči vodji, da je ubral napačno pot? Ključni element demokracije je, da so ljudje v stranki izvoljeni neposredno z jasnim mandatom, ker imajo poslanci tako dovolj moči reči, da zapuščajo stranko, a ohranijo sedež v parlamentu. S tem lahko poslanci ostanejo zvesti volivcem in ne vodstvu stranke.

Opazila sem, da so slovenski starši zelo presenečeni nad načinom delovanja staršev iz tujine, saj vodstvu šole zastavljamo različna vprašanja, včasih tudi neprijetna – želimo imeti vse informacije, o šolninah, o plačah učiteljev, o prehrani in podobno. To so povsem običajna vprašanja, saj plačujemo za šolo, s katero funkcioniramo v nekakšnem partnerstvu. Slovenski starši so bili nad tem na začetku presenečeni, saj so bili navajeni otroka zjutraj pred šolo odložiti in popoldne prevzeti. Bistvo demokracije se dogaja v vseh aspektih vsakdanjega življenja, na delovnem mestu, v šoli ali v politični stranki. Za resno delovanje v politiki je potrebno dvoje: da se razumeš, predvsem pa, da lahko nekomu zaupaš.«

Pred dvajsetimi leti sem imel priložnost biti bil tri mesece v kontaktu s profesionalnimi nadzorniki, to je člani nadzornih svetov, ki so prišli v Slovenijo na pobudo Evropske banke za razvoj, da v Sloveniji svetujejo NS – Nadzornim svetom podjetij. Po treh mesecih niso uspeli opraviti nobenega svetovanja NS, temveč so sodelovali z upravo. Ob slovesu so mi razočarani iskreno povedali, da pri nas ne razumemo vloge in odgovornosti NS, kar je glavni razlog poslovanja, ki se ne konča dobro!

Dokler ne bomo znali uveljaviti odgovornih specializiranih profesionalnih nadzornih svetov, ni mogoče, da bi gospodarstvo povečevalo konkurenčnost in donosnost na trgu.

Skratka, Slovenci ne razumemo dobro vloge, pristojnosti in odgovornosti nadzornih svetov, kjer so člani predstavniki lastnikov. Nejasna so razmerja pristojnosti in odgovornosti med NS in upravo oz. menedžerjev v upravi. Največja napaka, ki se je ne spozna in ne prizna je, da smo po svoje zamenjali vloge lastnikov in menedžerjev, kar je javno v Delu povedal dr. Boštjan Jazbec, bivši guverner Banke Slovenije, ki je odšel v tujino.

V odmevih je problem korporativnega vodenja aktualiziral ekonomist profesor dr. Bogomir Kovač. Poskušal je razložiti velike anomalije korporativnega vodenja, odgovornosti uprav in članov nadzornih svetov pri spremembah lastništva in organiziranosti javnih velikih podjetij energetike. Problem je res aktualiziral, a ga tudi minimiziral, češ da o tem ni še dovolj znanja. Da je pri nas na tem področju res velika zmeda, mi je jasno, ko opazim spremembe upravljanja in vodenja ene najbolj pomembnih javnih zavodov, to je javna RTV, kjer je bil še nedavno najvišji organ svet zavoda, pod njim pa je bil nadzorni svet. Sedaj ni več sveta zavoda, temveč je njegovo funkcijo prevzel programski svet.

Ostaja mi vtis, da voditeljica Tarče vodi oddajo v interesu lastnikov samoupravljavcev in "biciklistov", ki so ji s protesti na cesti podelili kar mandat za nadzor vlade. Vir slike: posnetek zaslona.
Ostaja mi vtis, da voditeljica Tarče vodi oddajo v interesu lastnikov samoupravljavcev in “biciklistov”, ki so ji s protesti na cesti podelili kar mandat za nadzor vlade.
Vir slike: posnetek zaslona.

Kot je meni znano, je v tujini pravilo, ko se predstavi vodstvo, je na vrhu napisan predsednik nadzornega sveta pod njim pa generalni direktor, da se ve kdo vodi in nadzoruje delovanje zavoda in kdo je izvršni generalni direktor. Ko gledam Tarčo in spretno voditeljico ter druge kontaktne oddaje, opažam, da voditelji pogosto vodijo pogovore z gosti, zlasti s predstavniki vlade, kot da je RTV v lasti zaposlenih, ne pa da je javni in pluralni medij, ki ga je ustanovila politika ne pa zaposleni. Vsaka vlada je tudi delodajalec zaposlenim na RTV in samoupravljanja ni več.

Že l. 1991 je javna RTV Slovencem sporočila, da je vlada, to je bila Demosova vlada, nevredna ljudstva! O tem sem tedaj obvestil predsednika parlamenta dr. Franceta Bučarja, ki je reagiral. Ostaja vtis, da se ni nič spremenilo. Dogaja se, da se goste nekaterih najbolj gledanih oddaj tako sprašuje, kot da se jih zaslišuje. Ostaja mi vtis, da voditeljica Tarče vodi oddajo v interesu lastnikov samoupravljavcev in “biciklistov”, ki so ji s protesti na cesti podelili kar mandat za nadzor vlade. Ta mora skoraj vsak dan na zagovor k novinarjem javne RTV, da zopet ne vem, ali novinarji RTV še priznajo to vlado? Ali je vlada, enako kot Demosova vlada pred tridesetimi leti, zopet “vlada nevredna ljudstva”!?

Franc Mihič

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice