Danes mineva 140 let odkar je kmet Janez Grilc s Klénika in ljubitelj starinoslovja na svoji njivi nad Vačami izkopal bronasto vedrico. Kasneje je najdba dobila ime Vaška situla ali Situla z Vač. Gre za eno najdragocenejših najdb z preteklosti na slovenskem ozemlju in sodi med desetino najbolj ohranjenih situl na svetu.
Konec 20. stoletja je postala Vaška situla eden naših najvidnejših nacionalnih simbolov. Steklene kopije slovenski državniki podarjajo kot protokolarna darila, figure s Situle pa so upodobljene tudi na osebni izkaznici, potnem listu in v zaščitnem znaku Narodnega muzeja Slovenije, ki Vaško situlo tudi hrani.
Vir slike: gape.org.
Vaška situla je bila najdena v neposredni bližini današnjega Geometričnega središča Slovenije – GEOSS, na pomembnem arheološkem najdišču tako imenovane Hallstattske kulture železne dobe. Situlo so zgodovinarji uvrstili v obdobje na prehodu iz 6. v 5. stoletje pred našim štetjem. Izdelana je iz bronaste pločevine in visoka 23,8 cm.
Situle so se uporabljale kot pivske posode, v katerih so mešali vino, vodo, med in dišave v napitek za slovesne trenutke. Najverjetneje so imele tudi vlogo daril: podarjali so jih zmagovalcem v bojih in rodovnim knezom ob ustoličenju. Nato pa so jih s pokojnikom položili v grob.
Kaj nam Vaška situla pove o življenju v tistih časih?
Iz tistih časov seveda nimamo ničesar zapisanega, zato so še toliko bolj pomembne slikovne upodobitve, ki nam lahko marsikaj povedo o tem, kako so ljudje na našem območju takrat živeli.
Situla z Vač je okrašena s tremi figuralnimi pasovi. V zgornjem figuralnem pasu je prikazan v levo usmerjen slavnostni sprevod, v katerem je upodobljenih več venetskih konjenikov in vprežnih enoosnih vozov. Srednji pas prikazuje slavje. V spodnjem pasu je v desno usmerjen sprevod kozorogov in koz, ki jim sledi panter, ki mu z gobca visi človeška noga.
Razlagalci simbolov menijo, da prvi pas na situli prikazuje spomladansko preseljevanje. Prizore na srednjem pasu bi lahko razumeli kot slike z ustoličenja vladarja. Spodnji pas pa predstavlja živali, ki se gibljejo v drugo smer, kot ljudje v prvem pasu. To bi lahko pomenilo, da se je, kdorkoli že je znamenito situlo ustvaril tam nekje okoli 5. stoletja pred našim štetjem, zavedal, da narava vedno najde svojo pot, ne glede na to, kaj človek želi in pričakuje.
