Naprej na vsebino

Sledljivost izdelkov in ostali praktični primeri uporabe blockchaina

Blockchain tehnologija je digitalno porazdeljena, decentralizirana, javna računovodska knjiga, ki obstaja v računalniškem omrežju in je ni mogoče spremeniti. Ta stavek smo razčlenili in obrazložili v prejšnjem članku Kaj je to blockchain tehnologija, o kateri zadnje čase vsi govorijo?, zato vsaj v teoriji vemo, kaj to je in kako deluje. Zdaj pa sledi praktičen del, ki je običajno bolj zanimiv. V nadaljevanju si bomo med drugim pogledali sledljivost izdelkov v živilski industriji. Prav tako bomo predstavili nekatera inovativna slovenska podjetja, ki orjejo ledino na področju blockchaina.

Številne prakse v živilski industriji ogrožajo ekosistem okolja, prostoživečih živali in rastlin ter ljudi po celem svetu, navaja študija Evropske parlamentarne raziskovalne službe (EPRS). Težave, ki segajo od kršitev človekovih pravic, do nezakonitih, neprijavljenih in neurejenih trgovinskih praks, škodujejo temu ekosistemu in povzročajo trgovinske spore.

Aplikacije za sledljivost izdelkov pozitivno vplivajo na zaupanje potrošnikov. Vir slike: congthuong.vn.
Aplikacije za sledljivost izdelkov pozitivno vplivajo na zaupanje potrošnikov.
Vir slike: congthuong.vn.

Sledenje etičnemu pridobivanju virov v živilski industriji je bistven proces za nekatere panoge, denimo ribištvo. Kot pomemben sestavni del živilske industrije je skupni svetovni ulov ribiške proizvodnje leta 2016 dosegel najvišjo vrednost 90,9 milijona ton. Vendar je ta količina vprašljiva in je lahko precej višja, saj je večina rib v državah v razvoju ulovljenih s pomočjo t. i. obkroževalne mreže (zaporne plavarice), ki se ne beležijo, saj organi naletijo na težave pri njihovem sledenju.

To odpira priložnost za tehnologije, ki zagotavljajo sledljivost s sledenjem izvora izdelkov v živilski industriji. Takšen sistem bi pomagal pri izpolnjevanju standardov in izkoreninil goljufivo poročanje, hkrati pa bi prispeval k ohranjanju ekosistemov. Tukaj v igro vstopi blockchain tehnologija.

Od ribolova do krožnika

»Blockchain tehnologija bi zagotovila varen pretok informacij z deljenjem edinstvene različico resnice med vsemi vpletenimi deležniki; od ribičev do tovarn, certifikacijskih organov in potrošnikov,« pojasnjuje EPRS v študiji. Omogočila bi spremljanje celotne vrednostne verige, od podatkov o skladnosti do metod ribolova in vrste plovila.

Sistem, ki temelji blockchainu, bi lahko denimo pomagal pri sledenju tuna od ribolova do krožnika kupca, kar bi zagotovilo spoštovanje ribolovnih kvot in preglednost za končnega uporabnika – kupca. S spremljanjem ribolovnih kvot bi se izognili tudi ilegalnemu ribolovu in selitvam rib, kar bi vplivalo na živalsko favno v oceanih. Zaradi odprtosti bi lahko javni blockchain sistemi zagotovili vključevanje novih deležnikov na mednarodni ravni. Obenem pa, zaradi narave blockchain tehnologije, podatkov nihče ne bi mogel spreminjati in bi bili zaupanja vredni, decentralizirani ter transparentni.

Poenostavljen prikaz sistema verige preskrbe s hrano. Blockchain tehnologija zagotavlja sledljivost od izvora do krožnika.  Vir slike: Researchgate.net.
Poenostavljen prikaz sistema verige preskrbe s hrano. Blockchain tehnologija zagotavlja sledljivost od izvora do krožnika.
Vir slike: Researchgate.net.

Enega izmed takšnih projektov izvaja družba Provenance, ki v Indoneziji sledi kvotam ulovljenih rib in njihovi poti do končnega uporabnika. Provenance je sicer angleški izraz za zapis o lastništvu umetniškega dela ali starine, v našem primeru zapis o sledljivosti, ki se uporablja kot vodilo za ugotavljanje pristnosti ali kakovosti. Cilj družbe Provenance je bil prikazati rešitev za resno potrebo po varnem sledenju predmetov ali trditev od začetka do konca procesa, v zanesljivi in decentralizirani obliki.

Provenance na svoji spletni strani navaja: »Cilj [pilotnega projekta] je bil pomagati pri zanesljivem dokazovanju skladnosti s standardi pri izvoru in vzdolž verige, preprečiti ‘dvojno porabo’ certifikatov in raziskati, kako bi te nove tehnologije lahko predstavljale osnovo za odprt sistem sledljivosti, ki bi zagotavljal preglednost hrane in drugega fizičnega blaga za potrošnike.« Dodajajo še, da je bil pilotni projekt uspešno izveden in da lahko blockchain tehnologije na tem področju nudijo rešitev.

Kako pa v Sloveniji v praksi uporabljamo blockchain?

Na mednarodni konferenci Evropski blockchain teden (EBCW) 2021, ki je lani septembra potekala v ljubljanskem BTC Cityju, so se med drugim predstavila tudi inovativna slovenska podjetja, ki orjejo ledino na tem področju.

Eno izmed njih je bilo tudi podjetje CryptoWater, ki s pomočjo časovnih žigov na blockchainu omogoča sledljivost vode. »Projekt omogoča natančnejšo opredelitev geografske lokacije vodnega vira in njegove kakovosti v različnih hidroloških razmerah. Pristop je obetaven, saj nadgrajuje obstoječe standardizirane pristope označevanja in uporabnikom dodaja informacije o natančnejši lokaciji vodnega vira in njegovi kakovosti,« pojasnjuje podjetje CryptoWater na svoji spletni strani in dodaja: »To je pomembno za učinkovit nadzor vodnega vira in odgovorno ravnanje v porečju.«

Časovni žigi na blockchainu omogočajo sledljivost vode. Vir slike: Cryptowater.si.
Časovni žigi na blockchainu omogočajo sledljivost vode.
Vir slike: Cryptowater.si.

Naslednji inovativni slovenski projekt, ki s pridom izkorišča prednosti blockchain tehnologije, je denimo SunContract. To je platforma oziroma energetska tržnica, ki predstavlja revolucijo na trgu električne energije. S svojim poslovnim modelom namreč omogoča decentralizacijo energetskega trga. Posamezniki lahko s pomočjo energetske tržnice vplivajo na ceno elektrike in sami izberejo vir električne energije izključno iz obnovljivih virov energije.

Platforma SunContract omogoča neposredno povezovanje proizvajalcev elektrike s končnimi porabniki. S tem se izključijo posredniki, torej trgovci električne energije, in posledično tudi provizije, ki jih ta zaračunavajo na ceno elektrike, kar vodi do znižanja stroškov vseh vpletenih. Energetska tržnica lastnikom samooskrbnih sončnih elektrarn omogoča, da po svoji presoji razpolagajo s presežki proizvedene energije.

Platforma SunContract omogoča neposredno povezovanje proizvajalcev elektrike s končnimi porabniki. Vir slike: Suncontract.org.
Platforma SunContract omogoča neposredno povezovanje proizvajalcev elektrike s končnimi porabniki.
Vir slike: Suncontract.org.

Edinstveno rešitev pa ponudnikom informacijskih tehnologij (IT) v dobavnih verigah ponuja slovensko podjetje OriginTrail. Slednje omogoča vzpostavitev blockchaina in odprto izmenjavo podatkov v »večorganizacijskem« okolju. Poleg tega s pomočjo t. i. decentraliziranih grafov znanja in blockchain tehnologije izboljšuje celovitost podatkov o izdelkih in povečuje učinkovitost za deležnike.

»Blockchain tehnologijo oziroma bolje rečeno decentraliziran graf znanja uporabljamo za preverjanje, odkrivanje in dodajanje vrednosti svetovno pomembnim fizičnim in digitalnim sredstvom. To je možno doseči in se trenutno uporablja v različnih panogah, vključujoč tradicionalne panoge, kot so dobavne verige in zdravstvo, ter novejše panoge, kot so decentralizirane finance in NFT-ji (nezamenljivi žetoni),« so nam pri OriginTrail pojasnili na vprašanje, za kaj uporabljajo blockchain.

Pojasnili so še, da lahko blockchain tehnologijo, kot »omrežje zaupanja« (ang. trust network) v kombinaciji s tehnologijo grafov znanja uporablja kdorkoli. Uporablja se za ustvarjanje smiselnih povezav in stikov med vsemi vrstami fizičnih in digitalnih sredstev, denimo pri podatkih o proizvodih, podatkih o digitalni lastnini (NFT-ji), in tako naprej. »Uporabniki decentraliziranega grafa znanja lahko nemoteno nanj shranjujejo podatke, jih potrjujejo in iščejo tiste podatke, ki so zanje pomembni. S tem, ko se nato podatki zapišejo še na blockchain, so popolnoma nespremenljivi in zaupanja vredni,« so nam pojasnili pri OriginTrailu.

Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.

Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice