Rusija je v bližini meje z Ukrajino namestila približno 100.000 vojakov. Skupaj z ZDA so nato vstopili v pogajanja, na katerih je ruska vlada predložila seznam zahtev, ki jih zahod najverjetneje ne bo sprejel. Ameriški predsednik Biden je tako prepričan, da bo Putin prej ali slej izvedel invazijo.
Medtem ZDA, Francija in še nekatere druge države odsvetujejo nenujna potovanja v Ukrajino. Prav tako bo državo zapustilo kar nekaj diplomatov in njihovih družin.
Francoske oblasti so danes svojim državljanom svetovale, naj zaradi stopnjevanja napetosti s sosednjo Rusijo preložijo nenujna potovanja v Ukrajino. Svojim diplomatom in njihovim sorodnikom bosta pri umiku iz Ukrajine pomagali tudi Nemčija in Avstralija, slednja je k umiku pozvala tudi druge Avstralce v državi, je poročala STA.
Ameriško zunanje ministrstvo je v nedeljo sporočilo, naj vsi državljani ZDA, ki se nahajajo v Ukrajini, nemudoma zapustijo državo, kot razlog pa so navedli kopičenje ruske vojske na meji. »Naše priporočilo ameriškim državljanom v Ukrajini je, da naj razmislijo o odhodu s komercialnim ali zasebnim načinom prevoza,« so sporočili iz ministrstva.
Vir slike: NATO.
Zavezniške države NATA so v vzhodno Evropo poslale dodatne enote, vojaške ladje in letala. »NATO bo še naprej sprejemal vse potrebne ukrepe za zaščito in obrambo vseh zaveznic, vključno z okrepitvijo vzhodnega dela zavezništva. Vedno se bomo odzvali na vsako poslabšanje našega varnostnega okolja,« je sporočil generalni sekretar NATA Jens Stoltenberg.
Danska pošilja fregato v Baltsko morje in naj bi v Litvo napotila štiri bojna letala F-16 v podporo dolgoletni Natovi misiji nadzora zračnega prostora v regiji. Španija pošilja ladje, da se pridružijo Natovim mornariškim silam, in razmišlja o pošiljanju bojnih letal v Bolgarijo, je na spletni strani objavil NATO.
Tudi Združene države Amerike so jasno povedale, da razmišljajo o povečanju svoje vojaške prisotnosti v vzhodnem delu zavezništva.
Tudi Rusija ne počiva s premiki svojih enot. 17. januarja je pričela ruska vojaška oprema prihajati v Belorusijo. Pri Atlantic Council so ugotovili, da gre za velike količine opreme, ki se premika proti zahodu, vključno z oklepnimi vozili, tanki, raketnim topništvom, sistemi za elektronsko bojevanje in balističnimi raketami kratkega dosega.
Lokalni prebivalci ruskega daljnega vzhoda so na družbenih omrežjih poročali o izredno velikih količinah vojaškega železniškega prometa, ki drvi proti zahodu.
Vir slike: Atlantic Council.
Zakaj Rusija grozi Ukrajini?
Večina diplomatov in strokovnjakov odgovora na to vprašanje pravzaprav ne pozna. Antony Blinken, Ameriški državni sekretar, pravi, da ni čisto jasno, kaj naj bi bila Putinova osrednja zahteva.
Najverjetneje tudi Putinovi najbližji svetovalci ne vedo, kaj poskuša doseči in kako resno razmišlja o invaziji. »Strokovno mnenje, ki ga lahko podam, je: Kdo za vraga ve?« je dejal Fjodor Lukjanov, ruski zunanjepolitični analitik, ki svetuje Kremlju.
Kot ocenjujejo nekateri strokovnjaki pa ta skrivnostnost Putinu ugaja, saj mu omogoča več možnih poti, po katerih lahko deluje.
Vseeno pa v ospredje vedno bolj sili ena teorija, ki bi se lahko uresničila. Donetsk in Luhansk sta dve ukrajinski regiji, ki se že osem let upirata oblastem kot separatistične države, vendar brez uradnega priznanja iz Moskve. Če pa bi Rusija ti dve državi priznala, bi to lahko takoj pomenilo razlog za rusko vojaško posredovanje.
Vir slike: NYT.
Zakaj? Obe separatistični državi si želita veliko več ukrajinskega ozemlja, kot ga zdaj zasedata. Uporniki namreč trdijo, da bi moralo njihovo ozemlje segati do upravnih meja regij Doneck in Lugansk.
V kolikor bi jih Rusija priznala kot države, bi lahko povabili ruske čete, naj se ustalijo na njihovem ozemlju z razlogom, da bi pomagali pri napredovanju do njihovih »pravih« meja. To bi lahko prikrilo rusko invazijo kot pomoč novim zaveznikom.
ZDA pa to namigovanje na invazijo spravlja ob živce, saj bi uspešna vojaška akcija Rusijo lahko uveljavila kot prevladujočo silo v vzhodni Evropi.
Predsednik Biden se na stopnjevanje situacije odziva z novimi svarili, kot je to, da v primeru napada Ruske banke ne bodo mogle več poslovati z ameriškimi dolarji. »Plačali bodo takoj, kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno,« je zagrozil.
Nekoliko zmede se v njegovih izjavah pojavi predvsem pri dejstvu, kdaj nameravajo ZDA vzpostaviti sankcije. Ob nekaterih priložnosti je Biden namreč namignil, da v primeru »manjšega vdora« sankcij ne bi bilo. To pomeni, da bi lahko Ukrajina v primeru napada ostala sama.
V odgovor je ukrajinski predsednik Volodimir Oleksandrovič Zelenčki tvitnil: »Velike sile želimo opozoriti, da ne obstajajo manjši napadi in majhni narodi. Tako kot tudi ne obstajajo majhne žrtve in majhna žalost zaradi izgube bližnjih.«
Vir slike: Washington Post.
»Če bo to vojna, bo to zelo močna vojna in vsi bodo poraženci. Izgubljenih bo na tisoče življenj. Ukrajina bo trpela. Rusija bo trpela. Evropske države, ki mejijo na Ukrajino, bodo trpele – na tiste, ki so bolj oddaljene, pa bo vplivala migracijska kriza. Za nas je najpomembnejša ohranitev ozemlja.«
Powered by Contextual Related Posts
Pa kaj se NATO IN AMERIKA ****** ZA UKRAJINO