Naprej na vsebino

Slovenija poziva k diplomatski rešitvi med Ukrajino in Rusijo

Rusija je v torek napovedala izvedbo vojaških vaj, s katerimi so demonstrirali ogromen obseg ruskih sil, izvedle pa so jih enote, nameščene na severu, jugu in vzhodu Ukrajine.

V vaje so bili vključeni tudi tanki in droni, vojaki redne pehote ter elitni padalci. Potekale so tako blizu meje z Ukrajino, kot tudi na bolj oddaljenih območjih. Tri ladje so sodelovale tudi v skupnih vajah s kitajsko floto v Arabskem morju, so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva. Rusi so omejili dostop neodvisnim novinarjem, objavili pa so fotografije in video posnetke vaj.

Kljub diplomatskim pogajanjem se tako napetost na vzhodu Evrope samo še stopnjuje. Kakšno vlogo pa ima pri vsem tem Slovenija oziroma kako ta situacija vpliva na nas?

Kot so za časopis Slovenec pojasnili na Ministrstvu za zunanje zadeve RS, je Slovenija zaskrbljena zaradi krepitve ruskih vojaških sil ob ukrajinski meji. »Pozivamo k diplomatski rešitvi in prenehanju stopnjevanja napetosti s strani Ruske federacije, pri čemer pozdravljamo napore v tej smeri s strani Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) in zaveznikov. Slovenija nudi podporo Ukrajini v okviru članstva v zvezi NATO,« so še zapisali.

Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar. Vir slike: MZZ.
Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar.
Vir slike: MZZ.

Ob morebitni zaostritvi razmer pa ministrstvo poziva k »enotnemu in hitremu odzivu EU, vključno z omejevalnimi ukrepi, ki bodo usklajeni z mednarodnimi partnerji, predvsem z Natom in ZDA.«

Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar se je v ponedeljek udeležil rednega zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve v Bruslju, ki ga je vodil visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell. Osrednje teme zasedanja so bile razmere v Siriji, Libiji in seveda Vzhodni Evropi. Ministri za zunanje zadeve so glede razmer na ukrajinsko-ruski meji preko video povezave izmenjali mnenja tudi z državnim sekretarjem ZDA Antonyjem Blinknom.

Na srečanju so sprejeli sklepe o varnostnih razmerah v Evropi. V njih so zavrnili ruske zahteve ter poudarili pomen vključenosti Evropske unije v pogovore o evropski varnostni arhitekturi. Ministri so prav tako poudarili pomen usklajenega pristopa vseh članic v okviru različnih mednarodnih organizacij, predvsem zveze NATO in OVSE, so sporočili iz ministrstva.

Rusija ne predstavlja neposredne varnostne grožnje za Slovenijo

Dr. Ana Bojinović Fenko, profesorica ter članica katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, ocenjuje, »da ruske težnje v Ukrajini ne predstavljajo neposredne varnostne grožnje za ozemlje in prebivalstvo Republike Slovenije ali njenih državljanov ali izseljenskih skupin, živečih v tujini.«

»Zagotovo pa ima Slovenija kot članica Združenih narodov (ZN) neposredno odgovornost in interes ohranjati mednarodni mir in varnost ter prispevati k spoštovanju mednarodnega prava, na katerem temelji sistem kolektivne varnosti ZN,« je povedala za časopis Slovenec.

Rusija ne predstavlja neposredne varnostne grožnje za Slovenijo. Vir slike: ZN.
Rusija ne predstavlja neposredne varnostne grožnje za Slovenijo.
Vir slike: ZN.

Ob tem je dodala, da Slovenija kot majhna država ne more sama poskrbeti za svojo varnost, hkrati pa je v visoki ekonomski in varnostni mednarodni soodvisnosti, kar pomeni, da je spoštovanje načel mednarodnega prava za nas osrednjega pomena. »Vključno z ozemeljsko celovitostjo in nevmešavanjem v notranje zadeve držav,« je dejala dr. Bojinović Fenko.

Prav tako se je dotaknila možnosti ruske vojaške invazije, ki grozi Ukrajini. V tem primeru so države Združenih narodov »dolžne obravnavati to dejanje agresije v Varnostnem svetu ZN.«

»Če slednji ne bi ukrepal učinkovito in z obvezujočimi ukrepi za vse države članice ZN – kar se predvideva zaradi možnosti ruskega veta, ima Generalna skupščina ZN možnost in odgovornost, da pozove države članice h kolektivnim ukrepom (kot v primeru korejske vojne v začetku 50. let 20. stoletja) oziroma apelira na načelo odgovornost zaščititi,« je pojasnila.

Ukrajinski predsednik med svojimi vojaškimi četami. Vir slike: NYT.
Ukrajinski predsednik med svojimi vojaškimi četami.
Vir slike: NYT.

Opozorila pa je, da so te resolucije le priporočilo državam članica in je zanje potrebna polovica glasov članic ZN: »V tem primeru bi se morala Slovenija odločiti, kako bo glasovala in kaj zmore oziroma želi prispevati kot država članica ZN (na primer morebitne ekonomske sankcije, pretrganje komunikacije, turizma, izobraževalnega in znanstvenega sodelovanja ipd. pred stopnjevanjem k ukrepu ZN z vojaško silo).«

V nadaljevanju je omenila tudi, da se Združeni narodi lahko odločijo, da mandat za posredovanje podelijo regionalni organizaciji, kot je na primer NATO.

»Še bolj specifično ima Slovenija obveznosti tudi kot članica severnoatlantskega zavezništva kolektivne obrambe. V primeru odločanja Nata o ukrepih zoper Rusijo z namenom preventivne diplomacije bi Slovenija najprej morala premisliti o svojem glasovanju (s pravico do veta), nato pa še o morebitnem prispevku diplomatskih zmogljivosti za izvajanje sprejetih ukrepov,« je povedala Bojinović Fenko.

V zaključku je razložila, da se NATO lahko vojaško odzove samo na neposredno ogrožanje varnosti ozemlja njenih držav članic, ali pa v kontekstu načela ZN »odgovornost zaščititi« ukrepa v imenu zaščite človekovih pravic prebivalcev Ukrajine.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice