»Redukcija stalnega vojaškega kadra«
Na eni izmed sej finančnega odbora so razpravljali o vojaških obmejnih stražah. Večina udeležencev se je strinjala v tem, da se trenutnega vojaškega kadra ne sme povečati, je poročal Slovenec.
Eden izmed dveh poslancev Jugoslovanskega kluba je poudaril, da se mora število aktivnih vojakov znižati in temeljiteje izobraziti. »Moč armade ne obstoji samo v številu vojaštva, ampak glavno je duh, ki vlada v armadi. Prosil je ministra, naj vojaki dobijo svoje letne dopuste in naj se novačenje ne vrši ob nedeljah in praznikih,« so poročali v Slovencu.
»Sedanje obmejne straže naj se ukinejo in nadomestijo z domačimi stražniki,« je predlagal drugi poslanec Jugoslovanskega kluba. Po njegovih besedah bi morala večina slovenskih vojakov služiti stran od svoje domovine, »manj na Hrvatskem, a najmanj v Sloveniji«.
Pomoč Avstriji
Po prvi svetovni vojni je bila Avstrija v slabem položaju. Vrednost krone je zaradi inflacije padala in padala. V tistih dneh je časopis Slovenec poročal, da so se uspešno zaključila pogajanja med zastopniki češkoslovaške in avstrijske republike v Pragi glede denarnega posojila, ki naj bi ga Češkoslovaška odobrila Avstriji. Posojilo je znašalo 500 milijonov češkoslovaških kron.
Francoski zbornici je vlada nekaj dni pred tem prav tako predložila zakonski načrt, s katerim so Avstriji odobrili posojilo v višini 55 milijonov frankov. Tudi od londonskega parlamenta se je takrat pričakovalo, da bo v kratkem sprejel zakon, s katerim bo Avstrija prejela kredit v enaki višini.
Dobrodelno društvo iz ZDA je za pomoč Avstriji zbralo in poslalo 200.000 ameriških dolarjev. Denar se je porabil za podporo in prehrano profesorjev, dijakov, bolnic, srednjega stanu in dobrodelnih društev.
»Protikmetski predlog«
Iz Beograda so poročali, da so na seji finančnega odbora delegati pokrajinskih finančnih uprav predlagali, da se povišajo zemljiški davki in davki na žganjekuho. To so bili seveda davki, ki so jih v največji meri plačevali kmetje.
Po drugi strani pa bi se po predlogu davki, »ki jih plačujejo predvsem kapitalisti, ne mogli povišati«. Poleg višjih davkov za kmete so predlagali tudi zmanjšanje sredstev za kredite, ki so bili namenjeni pospeševanju kmetijstva.
Mobilizacija bolgarske vojske
Grški časopisi so poročali o tem, da je Bolgarija mobilizirala »več razredov topništva« ter ga poslala na »tracijsko mejo«. V mislih so imeli pokrajino Trakijo, ki danes obsega južno Bolgarijo, severovzhodno Grčijo in evropski del Turčije.
Grška vlada je proti mobilizaciji vložila ugovor v glavnem mestu Bolgarije – Sofiji. »Pod orožje se pozivajo tudi rezervisti iz Macedonije in Tracije. Sploh se na Bolgarskem opaža sumljivo kretanje bolgarskih komitašev in ketnalistov, ki pripravljajo napade na železniške proge in mostove v Traciji,« so še zapisali v prispevku.