Vlada predlaga 100-odstotno povišanje davkov
V sekciji zakonodajnega odbora se je v tistem času razpravljalo o povišanju davkov. Referent finančnega ministrstva je zahteval, da se vsi davki povišajo za 100 odstotkov, poleg tega pa naj bi se davek na imetje povišal še za dodatna dva odstotka.
Poslanec Jugoslovanskega kluba je protestiral proti povišanju davka na zemljišča, »nakar je sekcija sklenila, da se davki ne povišajo, pač pa se zmanjšajo izdatki,« je poročal Slovenec. »Referent finančnega ministrstva je nadalje izjavil v sekciji, da bo tekom dveh mesecev predložil zakonski predlog o najpotrebnejših davkih, ki naj bi veljal za vso državo.«
Preberite tudi:
»Genovska konferenca«
Danes vemo, da se je v letu 1922 odvila ena izmed ženevskih konvencij. »Kakor se danes doznava, se bo mednarodna gospodarska konferenca v Genovi odgodila do srede aprila,« so konvencijo 100 let nazaj napovedali v Slovencu.
Iz Moskve so prišle novice o zahtevah Rusije glede napovedane konference v Ženevi. »V smislu člena 116 versailleske mirovne pogodbe naj se prizna pravo Rusije, da sme zahtevati od Nemčije vse obnove, ki so se v versailleski mirovni pogodbi načelno priznale zaveznikom,« je zahteve povzel časopis Slovenec.
Vir slike: Wikipedia.
»Glede odškodnine, ki bi jo dobili založene vsote in rusko brodovje naj se vrne Rusiji. Rusija bo priznala stare obveznosti, mora pa odkloniti zahtevo, da bi se že nacionalizirane tovarne vrnile prejšnjim lastnikom. Glede odškodnine, ki bi jo dobili lastniki, bi se lahko sklenil dogovor, ali bi se jim lahko dale obširne in koristne koncesije.«
Ribniška »suha roba«
»Velika nesreča za vsako še tako lepo urejeno in dobičkanosno gospodarstvo je mlad in neizkušen gospodar, ki v svoji nevednosti in nesposobnosti ukazuje danes tako. jutri zopet ravno nasprotno, tako da postanejo koncem koncev vsi člani družine, hlapci in delavci, vsi zmešani, ker pri najboljši volji ne morejo razumeti, kaj gospodar pravzaprav hoče.«
»Taki gospodarji so danes naši državni upravniki, ki s svojimi naravnost nasprotujočimi si odredbami ubijajo danes trgovino jutri industrijo, sedaj pa je prišla na vrsto še mala domača obrt, ki je ponos slovenskega ljudstva.« Tako je Slovenec začel zapis o domači obrti, kjer so kmetje izdelovali orodje tako zase kot tudi za prodajo.
Vir slike: Janja Kozarka. Stareslike.org.
Kot so opisali, je bila v Sloveniji zelo razširjena navada, da so si kmetje orodje, ki so ga potrebovali, izdelovali sami, zlasti v zimskem času. Iz te domače obrti se je počasi razvila cela »panoga kmečke obrti,« kjer blaga kmetje niso več izdelovali samo za domačo rabo, ampak najprej tudi za sosede, nato pa še za širšo prodajo.
Te kmečke obrtnike so označili za pol kmete pol obrtnike: »oni žive od zemlje in od obrti, katero izvršujejo poleg svojega kmetskega dela zlasti ob grdem vremenu poleti in na zimo.«
V nadaljevanju so zapisali, da je te vrste obrt tudi slovenska posebnost, ki bi jo lahko našli predvsem »na Dolenjskem, v ribniškem in kočevskem okolišu.« Ribniška »suha roba« je že takrat imela dober sloves daleč naokoli, ribniški in kočevski krošnjarji pa so svojo robo po svetu raznašali že na stotine let.
»V bivši Avstriji so nekaj časa gotovi krogi silno ostro nastopali proti krošnjarstvu, toda s svojimi predlogi niso prodrli,« so zapisali v prispevku. »Kranjski deželni zbor pa je dovolil krošnjarjem celo davčne olajšave, ker je vedel, da je domača obrt za tisoče družin edini vir vseh dohodkov.«
Vir slike: Center Vič.
Nadaljevali so, da se je tudi jugoslovanska vlada sprva zavzela za našo domačo obrt. »Obisk načelnikov v ministrstvu za trgovino g. Saviča in Lazareviča v Ribnici, kjer sta si ogledala domačo lesno obrt na licu mesta, je bil za prizadete obrtnike zelo koristen,« so pojasnili.
Kasneje pa so na oblast prišli drugi možje, ki so hoteli »vsako krošnjarstvo brez razlike ubiti in ne delajo nikake razlike med krošnjarji s prekupljenim in krošnjarji z doma od njih samih izdelanim blagom.«
Slovenec je v zaključku zapisal svoj odziv na prepoved krošnjarstva za vso Jugoslavijo. »Ali je dotičnik, ki je to prepoved izdal, vedel, kaj pomeni ta prepoved za 10 tisoč družin na Dolenjskem? Tam so delale pridne roke celo zimo, predelali so ogromne količine lesa — ali naj to vse strohni doma? Vlada tekom 3 let ni priznala domačim obrtnikom v Sloveniji niti ene ugodnosti — ali jih hoče sedaj popolnoma uničiti? Tako nas ščitijo in podpirajo od vladne strani. Kako dolgo še?«
Powered by Contextual Related Posts
