
Za jutri, 9. marca, je v vzgoji in izobraževanju napovedana stavka. Šole, vrtci in visokošolske institucije, v katerih so se za stavko odločili, bodo zaprti. Stavko so sicer večinsko podprli v več kot 600 vzgojno-izobraževanih zavodih, na okoli 70 zavodih pa stavka ni bila izglasovala. A tudi v teh zavodih bodo lahko tisti, ki so se odločili za stavko, stavkali. Organizacija dela v teh zavodih je stvar delodajalca.
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so se za stavko odločili, ker menijo, da odgovorno delo, ki ga opravljajo zaposleni v vzgoji in izobraževanju, ni ustrezno ovrednoteno. Za stavko se je sicer odločilo 37.248 zaposlenih, 3481 jih je bilo proti.
Sviz je postavil osem stavkovnih zahtev, med katerimi sta glavni takojšnja sklenitev sporazuma o plačilu dodatnega dela in ovrednotenju izpostavljenosti tveganjem zaposlenih za čas obvladovanja epidemije covida-19 ter zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju. Gre pravzaprav za domino efekt, ki ga je povzročilo zvišanje plač v policiji, vojski in zdravstvu.

Vir slike: POP TV.
Najslabše plačani so tisti zaposleni v vzgoji in izobraževanju, ki so v spodnji tretjini plačne lestvice: pomočnice vzgojiteljic, čistilke, hišniki, kuharji, vozniki in tajnice.
Vse osnovne šole in vrtci so pripravili sporočilo za starše, v katerem pojasnjujejo situacijo in prosijo za podporo. Glavni stavkovni odbor sindikata je vrtcem svetoval, naj organizirajo varstvo za nujne primere oz. za tiste otroke, katerih starši ne bodo imeli nobene druge možnosti in bodo o tem vrtec obvestili vnaprej. Da bodo najmlajšim (večinoma za učence prvih razredov) nudile nujno varstvo, je sporočilo tudi večino osnovnih šol.
Ministrstvo za izobraževanje je ob napovedi stavke prejšnji teden vsem ravnateljicam in ravnateljem posredovalo okrožnico, v kateri so zapisali, da mora biti v vrtcih in šolah tudi v času izvajanja stavke zagotovljen minimum delovnega procesa. Na okrožnico se je odzval glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj in dejal, da je taka zahteva nezakonita. »Pravica do stavke v vzgoji in izobraževanju ni z ničemer omejena, nasprotno kot v zdravstvu, ko je ta omejena z zakonom,« je dejal.

Vir slike: Demokracija, foto: Polona Avanzo.
V katerem primeru so starši upravičeni do odsotnosti z dela in nadomestila zaradi višje sile
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je včeraj podalo podrobnejša pojasnila glede odsotnosti z dela zaradi zagotavljanja varstva otroka v času stavke zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
»Odsotnosti delavca z dela je lahko v skladu s šestim odstavkom 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v izjemnih primerih opravičena zaradi podanosti višje sile, in sicer je pravni standard višje sile v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile pa je potrebno v vsaki posamični konkretni situaciji presojati prisotnost vseh elementov višje sile, ki so opredeljeni v obligacijskih razmerjih,« so zapisali na ministrstvu.
Pri presoji je v okviru elementa neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka treba med drugim presoditi in upoštevati, ali gre za otroka do vključno 5. razreda osnovne šole, ki potrebuje varstvo, možnost zagotovitve varstva s strani drugega starša ali na drug ustrezen način, možnost drugačne razporeditve delovnega časa delavca itn.
Kot že rečeno, bo večina šol organizirala nujno varstvo za najmlajše. V primeru, da bo kljub stavki v vrtcu oz. šoli za otroka organizirano nujno varstvo, potem praviloma pri delavcu ne more biti podana višja sila. Če je torej varstvo za otroka omogočeno, se mora starš, ki ne želi koristiti tega varstva in želi sam varovati otroka, z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti z dela.
Na ministrstvu opozarjajo tudi, da mora po zakonu delavec v primeru nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile čim prej obvestiti delodajalca o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti.
Zakon določa tudi, da je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Breme izplačanega nadomestila plače v primeru odsotnosti zaradi višje sile v skladu z zakonom ostane na delodajalcu.