22. marec je znan tudi kot svetovni dan voda in letos ga obeležujemo z geslom »Podzemne vode – skrito naj postane vidno«. Podzemna voda je voda, ki jo najdemo pod zemljo v vodonosnikih, ki so geološke formacije kamnin, peska in gramoza, ki lahko zadržijo tekočino.
Podzemna voda je nevidna, njen vpliv pa je viden povsod, so zapisali na uradni spletni strani svetovnega dneva voda. Podtalnica, nevidna pod našimi nogami, je skriti zaklad, ki bogati naše življenje. V najbolj suhih delih sveta je to morda edini vir vode, ki ga imajo ljudje.
Vir slike: UN WATER.
Skoraj vsa tekoča sladka voda na svetu je podzemna voda, ki podpira oskrbo s pitno vodo, sanitarne sisteme, kmetijstvo, industrijo in ekosisteme. Marsikje človeške dejavnosti prekomerno uporabljajo in onesnažujejo podtalnico. Drugje pa niti ne vemo, koliko vode sploh je spodaj.
Podzemna voda bo imela ključno vlogo pri prilagajanju na podnebne spremembe. Za trajnostno upravljanje tega dragocenega vira je ključnega pomena medsebojno sodelovanje.
Podzemna voda v Sloveniji
Letošnji svetovni dan voda je posvečen ozaveščanju o podzemnih vodah, ki so, za razliko od površinskih voda, očem skrite, je Direkcija Republike Slovenije za vode zapisala na vladni spletni strani. Njihova vloga za življenje, ki nas obkroža, pa zato ni nič manj pomembna.
Ključna in najbolj vidna naloga Direkcije Republike Slovenija za vode (DRSV) je urejanje površinskih voda, vendar pa velik del dejavnosti obsega tudi varstvo in reguliranje ter usmerjanje rabe podzemnih voda.
Vir slike: Mojca Nedog DRSV.
Kot poudarjajo, se varstvo podzemnih voda zagotavlja z doslednim izvajanjem vladnih Uredb za varovanje vodnih virov, skozi postopke izdajanja mnenje in soglasij pri vseh posegih v prostor. Pri posegih kjer so izpolnjeni kriteriji za presojo vplivov na okolje (PVO) pa je s strani DRSV zahtevana izdelava ocene vplivov posega na stanje podzemnih voda.
Oddelek za vodne pravice pri Direkciji RS za vode vodi postopke podeljevanja vodnih pravic ter vzpostavlja in vodi informacijski sistem evidence vodnih dovoljenj in koncesij v vodni knjigi. Raba voda se izvaja na površinskih in podzemnih vodah pri čemer pa se za oskrbo s pitno vodo uporabljajo predvsem podzemne vode. V katastru voda je zabeleženih 7000 izvirov, ki se nahajajo povečini v alpskem svetu.
Kar okoli 95 odstotkov vodnih pravic je podeljenih za rabo podzemnih voda, od tega iz izvirov dobrih 40 odstotkov ter iz vrtin in ostalih virov dobrih 54 odstotkov. Delež vodnih pravic iz površinskih voda pa znaša nekaj manj kot 5 odstotkov.
Vir slike: Canva.
Podnebne spremembe s katerimi se soočamo bodo imele velik vpliv tudi na »očem skrite« podzemne vode, na njihovo kakovost, količino in posledično na njihovo rabo. Naj postanejo podzemne vode vidne glede na veliko vrednost in pomen, ki jo imajo, so še zapisali.
Vsak prebivalec Slovenije v povprečju porabi 110 litrov vode na dan
Kot sporočajo iz Statističnega urada Republike Slovenije, je bilo v letu 2020 97,6 odstotkov oziroma 165 milijonov kubičnih metrov vse vode, namenjene za javni vodovod, načrpane iz podzemnih vodnih virov, od tega 52 milijonov kubičnih metrov iz izvirov. Preostale štiri milijone kubičnih metrov od vse načrpane vode pa so predstavljali površinski vodni viri. V zadnjih dveh letih se je delež načrpane vode iz podzemnih vodnih virov zmanjšal za 1,4 odstotka.
Polovico od vse vode, načrpane za javni vodovod, kar pomeni 84,5 milijona kubičnih metrov (50 odstotkov), je bilo v letu 2020 dobavljeno gospodinjstvom, kar pomeni 40,2 kubičnih metrov vode na prebivalca letno oziroma 110 litrov na prebivalca na dan. 33,8 milijona kubičnih metrov vode (20 odstotkov) so porabili poslovni subjekti, 4 milijone kubičnih metrov vode (3 %) pa je bilo neobračunane (to je voda za potrebe gasilcev in čiščenje cest). V omrežju se je izgubilo 46,6 milijona kubičnih metrov vode (27 odstotkov).
